Neapelj à la Sorrentino

Neaplja se je lotila cela vrsta italijanskih, a tudi tujih filmskih avtorjev. Pripoved o mestu in ljudeh, za katero je tokrat poskrbel oskarjev nagrajenec Paolo Sorrentino, pa je zelo posebna. Prav v Neaplju rojeni režiser odpira skrinjico zelo osebnih spominov – na kraje, ljudi, mladostniška leta, sanje, nogometno ekipo in prvaka, Maradono, ki mu je v določenem trenutku celo rešil življenje. Predvsem pa se Sorrentino tokrat loti zelo občutenega opisa družine – mame in očeta, katerima se je moral odpovedati še zelo mlad.

Najbolj avtobiografski in seveda tudi osebni Sorrentinov film je namreč zgodba o šestnajstletniku, ki nepričakovano ostane sirota, saj izgubi oba starša v nesreči, v počitniški hiši v Abrucih. Ostal je le z bratom in sestro in si je moral na novo organizirati življenje. Ko je prekoračil prag petdesetih let, se je Sorrentino odločil, da ponudi gledalcu ključ za razumevanje svojega tudi otožnega sveta. Ob prepričljivem opisu družine, odnosov in barv okolja, v katerem je odraščal, nam omogoči hkrati doživljanje rojstnega mesta, kakršnega ni še nikoli opisal. Pri vsem tem mu tudi tokrat stoji ob strani Fellini, obenem pa Sorrentino poskrbi tudi za zelo poseben poklon Massimu Troisiju.

È stata la mano di Dio, italijanski kandidat za tujejezičnega oskarja, bo od jutri v italijanskih kinodvoranah, od 15. decembra pa tudi na platformi Netflix.

È stata la mano di Dio

Italija, 2021

Režija: Paolo Sorrentino

Igrajo: Toni Servillo, Teresa Saponangelo, Filippo Scotti in Luisa Ranieri

Ocena: ★★★★