Nič več očarljivi zvezdnik, temveč umetnik, ki ne pozablja na lepoto

Šarmantni plavolasec, ki je v zadnjih desetletjih minulega stoletja na ovojnicah plošč DGG kar vabil k nakupu, je bil tudi izredno talentiran pianist, za katerega se je slovita Marta Argerich kot članica žirije na varšavskem tekmovanju Chopin tako navdušila, da je iz žirije protestno odstopila, ko so Iva Pogorelića izločili iz tekmovanja.

Vest je takrat obkrožila svet, kot ga je pozneje obkrožil srbsko-hrvaški umetnik, dolgo let sijoča zvezda, čigar blišč so življenjske okoliščine za nekaj časa zastrle, nikakor pa ugasnile. Poroka z dvajset let starejšo profesorico Alizo Kezeradze se je končala s smrtjo ljubljene partnerice zaradi raka, sledilo pa je obdobje globoke bolečine, ki je v marsičem vplivala na pianistov razvoj. V tem primeru biografski podatki niso le predmet rumenega tiska, kajti iz njih lahko marsikaj razberemo in razumemo: umetnik se je kot vdovec močno angažiral na humanitarnem področju, tako med vojno v Jugoslaviji kot v borbi proti raku in drugim boleznim, pa tudi za zaščito živali. Pred nami ne sedi več očarljivi zvezdnik, temveč umetnik, čigar interpretacija zrcali destilirane kaplje poduhovljenega trpljenja ter v partituri išče zastrte, često temačne odtenke skladateljevega sporočila, pri tem pa ne pozablja na lepoto, ki jo predano in božajoče izvablja iz svojega glasbila.

Koncert je povsem navdušil poslušalce, ki so mojstru dolgo ploskali.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.