Novo ravnovesje skupine QOTSA

Po treh letih od izida zadnje plošče Times New Roman, nam ameriški bend Queens Of The Stone Age ponuja nove komade v albumu Perfecth. Plošček je izšel prejšnji teden, izdala pa ga je neodvisna glasbena založba Matador Records.

Zasedba Queens Of The Stone Age je danes del mainstream glasbene scene, nastopa pred velikimi množicami in na najpomembnejših glasbenih festivalih, ostaja pa še vedno na svoj način alternativna. Skupino težko ukalupimo v eno samo glasbeno zvrst. Čeprav izhaja iz velike stoner rok družine (lider benda Josh Homme je bil kitarist kultne stoner skupine Kyuss), je v soundu skupine veliko med seboj različnih glasbenih žanrov in ritmov.

Glasbeni projekt je nastal proti koncu devetdesetih, in sicer po razpadu zasedbe Kyuss. Skupina Kyuss je za ljubitelje stoner glasbe prava legenda. V petih letih je izdala štiri plošče in v kratkem postala lider stoner rok gibanja, po razpustu benda pa so njegovi člani nadaljevali svoje glasbene kariere. Kitarist Josh Homme je na primer ustanovil skupino Queens Of The Stone Age in s Kyussovim bobnarjem Alfredom Hernandezem posnel istoimenski prvenec. Album je neke vrste nadaljevanje Kyussove glasbe, ob tem pa je tudi jasno, da se Hommejeva glasbena žilica spreminja in razvija ter s časom oddaljuje od starejših ritmov. Prvencu je leta 2000 sledil album Rated R. Za pravi glasbeni biser pa so Homme in njegovi poskrbeli dve leti kasneje z izidom plošče Songs For The Deaf. Pri snemanju je za bobni sedel Dave Grohl (že bobnar skupine Nirvana in pevec ter kitarist benda Foo Fighters), za mikrofonom pa so se vrstili Homme, Nick Oliveri in Mark Lanegan.

Od takrat se je seveda marsikaj spremenilo, tako v glasbi kot tudi v postavi benda. Danes stojijo poleg Hommeja še kitarist Troy Van Leeuwen, vsestranska glasbenika Michael Shuman in Dean Fertita ter bobnar Jon Theodore. Skupina je v teh letih izdala kar nekaj dobrih plošč, kot sta na primer Lullabies To Paralyze in Era Vulgaris. Sound benda se od plošče do plošče spreminja in stalno preoblikuje, ostaja pa na svoj način alternativen.

Zadnji albumi so bili nekoliko bolj temačni, saj so odražali Hommejevo težko življenjsko obdobje, v novem Perfecth pa je sprememba očitna. Plošča je na nek način bolj »odrasla«. Po zmagoviti bitki proti raku in težki ločitvi od žene je Homme našel novo ravnovesje in to se očitno odraža v njegovi glasbi. Komadi so večkrat akustični, veliko je orkestrskih glasbil, trd rok je zamenjala mehkejša, »zapeljiva« soul glasba. Insignificant Other, From The Cliff, Easy Street so zelo dobre skladbe. QOTSA so že zdavnaj stopili v bolj intimne glasbene vode in v tem ne vidim nič hudega. Navsezadnje nismo vsi kot Lemmy, pokojni lider skupine Motörhead, ki je do zadnje minute ostal zvest svojemu hitremu in brezkompromisnemu rokenrolu.