Novodobna nomadka Fern

Tri oskarjeve nagrade za film, ki pripoveduje o nomadih sodobne družbe, ljudeh, ki so se na lepem znašli v kombiju, ki je postal tudi njihov edini dom. Eden od oskarjevih kipcev je kitajsko-ameriška režiserka Chloé Zhao prejela za najboljšo režijo in pri tem postala druga ženska, po Kathrin Bigelow, ki se je dokopala do očitno še vedno moškega priznanja.

Chloé Zhao je devetintridesetletna avtorica, ki se je rodila v Pekingu in že mlada odpotovala v Veliko Britanijo, kjer se je izšolala in od koder jo je nato pot peljala v ZDA. Prepotovani kilometri ji seveda omogočajo, da nosi v sebi zelo poseben pogled na stvarnost, ki jo obdaja, in kar je že obelodanila v prejšnjih dokumentarcih, v kateri je, tako kot v Deželi nomadov, delala predvsem z neprofesionalnimi igralci. V zadnjem filmu si je sicer privoščila izjemen luksuz, eno trenutno najboljših igralk, Frances McDormand. Prav McDormandova je režiserki izrazila željo, da bi zaigrala v filmu, ki bi prenesel na veliko platno zgodbo ameriške novinarke Jessice Bruder. McDormandova seveda režiserke ni izbrala naključno, temveč predvsem zaradi izredne tenkočutnosti, ki preveva tudi njene prejšnje filme, in to jo je prepričalo, da je Nomadland tudi producirala.

Izbira se je izkazala za zelo dobro, saj je prav McDormandovi zagotovila že tretjo oskarjevo nagrado za najboljšo žensko vlogo. Ta v filmu igra novodobno nomadko – vdovo, ki po krizi leta 2008 svoj kombi spremeni v mobilni dom in se odpravi iz svojega obubožanega mesta v Nevadi na pot. Za preživetje opravlja sezonska dela, njen status pa je pravzaprav status številnih ljudi, ki jih Fern, tako je obubožani šestdesetletnici ime, sreča na poti: status, ki ne predstavlja le zemljepisne razdalje, temveč način življenja. Življenja, ki se na lepem obrne na glavo in pokaže zobe, a ga je kljub vsemu še vedno vredno živeti ...

Nomadland

ZDA 2020

Režija: Chloé Zhao

Igrajo: Frances McDormand in David Strathairn

Ocena: ★★★★