Oriana Fallaci: Quel giorno sulla Luna

Oriana Fallaci je kontroverzna osebnost. Tudi trinajst let po smrti. »Ali jo ljubiš, ali sovražiš,« o njej pravi marsikdo. Ker pa življenje ni le belo ali črno, temveč je polno odtenkov, lahko Oriano tudi le enostavno cenimo. Predvsem kot novinarko. Njene pripovedi, njena vprašanja, njene ocene, ne da bi se bala, »da bi ji kdo zameril«, večkrat pogrešamo v današnjem svetu.

Fallacijeva je govorila in pisala to, kar je mislila. Brez dlak na jeziku. Zaradi tega ponuja publikacija Quel giorno sulla Luna nekoliko različen zorni kot o prvi človeški posadki, ki je leta 1969 pristala na Luni. Nedavno so vsi svetovni mediji izkoristili okroglo, 50. obletnico, da so se spomnili na enega najpomembnejših človeških podvigov. Vsi so izpostavljali pomen epohalnega potovanja, ki je odprl novo poglavje v zgodovini človeštva. Fallacijeva je imela srečo, da je o misiji Apollo 11 pripovedovala v živo. Bila je tudi tako sposobna, da nam je predvsem njene protagoniste predstavila v nekoliko drugačni luči od klasičnega »herojskega podviga« Neila Armstronga, Edvina »Buzza« Aldrina in Michaela Collinsa, o katerem že itak pripovedujejo vsi.

Knjiga Quel giorno sulla Luna s serijo tedanjih člankov Oriane Fallaci in z zbirko njenih pričevanj pripoveduje o legendarnem potovanju, opisuje pa tudi dogajanje pred tistimi znamenitimi julijskimi dnevi in po povratku treh astronavtov na Zemljo. Izpostavlja predvsem človeški vidik. Oriana je Armstronga, Aldrina in Collinsa spoznala že nekaj let pred misijo. Neil je zanjo »neprijazen robot«, »Buzz« deluje kot nadut človek, še najbolj human se ji je zdel Collins. Astronavt, ki je najbolj trpel, saj na Luno ni nikoli stopil. Na vesoljski ladji je »le« čakal povratek ostalih dveh članov posadke s satelita.

Fallacijeva izpostavlja predvsem »nečloveškost« ameriških astronavtov, znanstvenikov, vojakov in inženirjev, ki niso radi izpostavljali niti tega, da so vesoljsko ladjo preimenovali v Columbia v čast Julesu Vernu. Francoski pisatelj je namreč več kot stoletje pred ameriško uspešno misijo kar podrobno in skoraj preroško opisal potovanje na Luno v istoimenskem znanstvenofantastičnem romanu. Nenazadnje razvoj po eni strani potrebuje »stroje«, kakršni so Armstrong, Aldrin in Collins, po drugi pa sanjače, romantike in vizionarje, kakršen je Jules Verne. Le skupni seštevek njihovih majhnih korakov lahko namreč omogoči velike skoke za človeštvo, kakršen je bil tisti na Luni 21. julija 1969.

Oriana Fallaci

Quel giorno sulla Luna

Best BUR, 2014