Projekt ESYO (European Spirit of Youth Orchestra), ki se ga je Igor Coretti Kuret lotil leta 1994, je še vedno živ. Življenje pa mu vdihujejo mladi glasbeniki, ki se pod umetniškim vodenjem ustanovitelja vsako leto družijo in obnavljajo cilje ter vrednote, ki so bile našemu violinistu in dirigentu vodilo in spodbuda: prijateljstvo in sodelovanje, ki presega ostro začrtane meje Evropske unije in razdore, ki so povzročili celo bratomorne vojne, kajti od vsega začetka so bile v pobudo zajete tudi države, med katerimi so bili politični odnosi več kot problematični, zato jih velja našteti: Albanija, Avstrija, Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna gora, Estonija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Moldavija, Poljska, Romunija, Rusija, Severna Makedonija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Švedska in Ukrajina.
Zgledna, v tem času naravnost ganljiva slika, ki mimo vsake retorike dokazuje povezovalno moč glasbe, se je v tridesetih letih obogatila z vrsto umetnikov, ki so z orkestrom ESYO sodelovali - med njimi violinista Uto Ughi in Anna Tifu, trobentač Stanko Arnold in pisatelj Paolo Rumiz, seznam pa je zelo dolg in priča o kvaliteti, ki je z orkestrom rasla na neštetih turnejah. Med temi je Trst skoraj obvezna etapa, ki je tokrat mlade glasbenike presenetila z zimsko podobo, gledalci so se v ponedeljek v gledališče Rossetti odpravili kljub mrazu in burji.
Za uvod sta nam dva tolkalca postregla s svojo fantazijo, sledila je evropska himna, ki jo je srbski dirigent Nenad Petković vodil v nekoliko počasnem, zato pa slovesnem tempu. Igor Coretti Kuret je kot umetniški vodja tudi tokrat izbral odlična solista: žal si je moldavska violinistka Alexandra Tirsu pred kratkim poškodovala ramo, kot je povedal dirigent, zato jo je nadomestila Jelin Lee, program pa je odprl odlični čelist Alberto Casadei, pred leti tudi član ESYO, zdaj pa že mednarodno uveljavljen solist.