Popolna odrska stvaritev, ki pa ne ponuja refleksije

»Enkrat ... je bila ena voda. Enkrat ... je bila ena skala. Enkrat ... je bil en vetrc. Enkrat ...«

Enkrat so iz pragozda na Gorjancih, na meji med slovenskim in hrvaškim svetom, izhajala čudežna bitja, neverjetne zgodbe in nadnaravni pojavi, s katerimi so se soočali ljudje. Enkrat, pred več kot sto štiridesetimi leti, je bogato bajeslovje Gorjancev Janez Trdina združil v zbirki pripovedk Bajke in povesti o Gorjancih. Pretekli petek so Trdinovi čudežni svetovi in bajeslovna bitja z obronkov Dolenjske zaživeli na odru tržaškega Kulturnega doma.

Bajke in povesti o Gorjancih je predstava, ki je kot del redne abonmajske ponudbe Slovenskega stalnega gledališča nastala v koprodukciji Zavoda Margarete Schwarzwald, Mestnega gledališča Ptuj in Cankarjevega doma. Slednji je ponujal predstavo mladim od 10. leta naprej, tržaški teater pa jo je v rahlo daljši različici uprizoril za odraslo občinstvo.

Moč predstave je predvsem v igralski zasedbi, ki jo primarno sestavljata Nataša Keser in Urša Kavčič. Dopolnjuje ju Zvezdana Novaković, ki je s svojo harfo in petjem, čedalje bolj pa tudi z igro, zanesljiva sooblikovalka številnih slovenskih odrskih stvaritev. Trio nastopajočih je naravno usklajen z razpoloženjem predstave, saj je preprosto očarljiv. Sproščenost, igrivost in naravnost jih pripelje do izmenjevanja vlog v hitrih dialogih, ki jih usklajujejo v popolni igri, med katero odpirajo pravljične svetove in jih ekspresivno posredujejo občinstvu tudi z neposrednim nagovarjanjem le-tega.

Trdinovo gibalo je bila v osnovi mitologija Gorjancev, ki jo je pa vseskozi prepletal s satiričnim opozarjanjem na napake takratne družbene ureditve, večkrat na račun cerkvene oblasti, in s tem nadgrajeval svojo vlogo literarnega posrednika slovenske slovstvene folklore. V koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča tega literarnega elementa ni.

Predstava Bajke in povesti o Gorjancih je tako popolna odrska stvaritev s posrečenimi estetskimi elementi in igralskimi presežki, ki pa ne ponuja občinstvu možnosti refleksije in spogledovanja z zunajgledališko aktualnostjo: najstniki so skratka bolj primerna publika te uprizoritve od rednih abonentov SSG.

Malo več kot uro dolga predstava bo na velikem odru tržaškega Kulturnega doma na sporedu naslednjo soboto in nedeljo ter v soboto, 18. marca. Goriški abonenti si jo bodo v KC Lojzeta Bratuža lahko ogledali v ponedeljek, 22. maja.