V 76. letu starosti se je poslovil režiser in scenarist Tugo Štiglic, so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC). Bil je med najbolj prepoznavnimi imeni slovenskega mladinskega filma. Leta 1986 je posnel mladinski film Poletje v školjki, ki je dobil tudi nadaljevanje. Leta 2018 je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Sin režiserja prvega slovenskega zvočnega igranega celovečerca Na svoji zemlji Franceta Štiglica se je najprej vpisal na arhitekturo, potem pa prepisal na umetnostno zgodovino in sociologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je tudi diplomiral. Že kot desetletni deček je odigral eno glavnih vlog v Dolini miru, enem najpomembnejših in tudi mednarodno najuspešnejših slovenskih filmov, ki ga je režiral njegov oče. Pri njem je kasneje delal kot asistent režije.
Kot so zapisali na SFC, je s celovečernim prvencem Poletje v školjki v slovenski mladinski film poleg humorja, akcije in romantike vnesel tudi popularno glasbo in ples. »Lokacijo dogajanja je prvič v mladinskem kinofilmu prestavil na morje in tako nekoč pomembno filmsko mesto Piran, skupaj s Portorožem in solinami, vpisal na filmski trak za naslednje generacije, ki tudi danes na ta film niso pozabile in si ga vsako leto želijo ponovni ogledati na poletnih prizoriščih.«
V kinematografih si je film ogledalo več kot 100.000 gledalcev, predvajali so ga tudi v tujini, saj je bil med drugim sinhroniziran v nemščino, prejel pa je tri mednarodne nagrade - grand prixe na filmskih festivalih v italijanskem mestu Giffoni Valle Piana, francoskem Saint-Maloju in Szegedu na Madžarskem.
Dve leti kasneje je Poletje v školjki dobilo nadaljevanje, postavljeno v Ljubljano, priljubljenost glavnih likov Tomaža in Milene pa je bila tolikšna, da se je marsikdo že nadejal celo tretjega dela, ki bi ga, če bi bil splet okoliščin drugačen, Štiglic s sodelavci tudi posnel, saj je bil scenarij že napisan.
Kasneje je posnel še tri mladinske filme: TV film Dvojne počitnice (2001) po istoimenski predlogi Braneta Dolinarja, Pozabljeni zaklad (2002) po romanu Ivana Sivca in TV film Črni bratje (2010) po povesti Franceta Bevka, s katerim se je vrnil k temi upora proti fašizmu pred drugo svetovno vojno.
V desetletjih delovanja na RTV Slovenija je režiral vrsto dokumentarnih, reportažnih, propagandnih in etnografskih filmov, mladinskih oddaj ter radijskih iger.
Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.