Predstava brez naslova, ki traja 10 ur

Kje začeti? Morda pri dolžini, ki je eden najbolj izstopajočih podatkov (a nikakor ne edini) o predstavi še ni naslova: deset ur. Produkcija Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, ki je na 49. Tednu slovenske drame osvojila nagrado žirije in občinstva, traja celih 600 minut.

Težko je na papir preliti deseturno dogajanje, ki se je v spodnji dvorani na Vilharjevi ulici 11 pričelo ob 11. uri, se občasno selilo v zgornjo dvorano in gledališki bar (predstava ima štiri odmore, med najdaljšim se je mogoče okrepčati tudi z enolončnico), zaključilo pa krepko po 21. uri, ko je na mesto že legla tema. Vmes smo se gledalke in gledalci nasmejali, najbolj občutljivi tudi zjokali. Včasih nam je bilo nelagodno, drugič smo se zgrozili nad tem, kar so videle naše oči. Pogosto smo se spraševali, ali je to, kar poslušamo, dramsko besedilo ene najbolj zanimivih in največkrat nagrajenih avtoric mlajše generacije Simone Semenič, ali »dodatno besedilo, ki so ga prispevali ustvarjalci predstave,« kot piše v gledališkem listu še ni naslova (ni napaka, naslov predstave se piše z malo začetnico). Ali gre za fikcijo ali resničnost. Za osebne izkušnje iz realnega življenja ali dramski tekst. Še en dokaz, da lahko osebne zgodbe delujejo zelo univerzalno.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.