Sreda, 24 april 2024
Iskanje

Priznanji ob kulturnem prazniku Luigii Negro in Franku Žerjalu

Podelili ju bodo danes na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v čedajskem gledališu Ristori

Čedad |
25. feb. 2024 | 6:30
Dark Theme

Na osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku, ki jo prirejata krovni organizaciji SKGZ in SSO nocoj (nedelja), ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu, bodo prireditelji za izstopajoče zasluge na kulturnem področju med Slovenci v Italiji nagradili rezijansko družbeno - kulturno delavko Luigio Negro in enega izmed najbolj dejavnih ustvarjalcev z goriške dramske scene ter hkrati enega od stebrov tržaškega Radijskega odra Franka Žerjala.

V kulturnem turizmu orala ledino

Luigia Negro, ki že skoraj 35 let vodi pisarno Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD) v rojstni vasi Solbica – odprli so jo leta 1990 –, je pomembno prispevala h kulturnemu in družbenemu razvoju doline Rezije in k njeni umestitvi v okvir slovenske skupnosti v FJK. Tudi v nelahkih političnih razmerah se je zavzemala za ohranitev rezijanske kulture in narečja, prizadevala si je za povezovanje tako na pokrajinski kot na deželni ravni ter stkala tesne vezi z Univerzo v Vidmu in z znanstvenimi ustanovami v Sloveniji, v prvi vrsti z Inštitutom za slovensko narodopisje. Med njene najpomembnejše dosežke sodi ureditev Muzeja rezijanskih ljudi na Solbici s posebno sekcijo, namenjeno pravljicam. Bila je pionirka na področju kulturnega turizma in je v dolino pod Kaninom privabila več deset tisoč obiskovalcev, pretežno iz Slovenije. Zelo aktivna je tudi na publicističnem področju. Ureja bilten Näš glas in Rozajanski kolindrin, piše za tednik Novi Matajur in Trinkov koledar. Dolgo let je sodelovala pri oddaji Ta rozajanski glas na Radiu Trst A.

Plodno, zadoščenj polno ustvarjalno življenje

Rodil se je leta 1942 v Rojanu. Kot dijak pri prof. Avgustu Černigoju je pokazal velik talent za likovno umetnost, ki se ji posveča že celo življenje. Gojenje umetniške žilice ga je privedlo do mature na Umetnostnem zavodu v Gorici, na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pa je poglobil znanje risanja in figure. Opremil je več knjig in publikacij, sodeloval je na skupinskih razstavah in pripravil nekaj samostojnih razstav.

Franko Žerjal je že v mladih letih sodeloval s tržaškim Slovenskim narodnim gledališčem, igral pa je tudi pri uprizoritvah Slovenskega odra. Na povabilo prof. Jožeta Peterlina je pristopil k Radijskemu odru ter mu kot igralec in režiser ostal zvest do danes. Kot režiser je deloval v Podgori, Gorici in več desetletij v Števerjanu: tam je z dramsko družino prosvetnega društva Sedej sooblikoval odmevne predstave, ki so bile deležne številnih nagrad. Žerjalov doprinos je zapisan tudi ob nastanku goriške mladinske gledališke skupine O’Klapa. Že leta 1998 pa je kot predsednik bogato, široko in daljnovidno zasnoval delovanje društva Kulturni center Lojze Bratuž, ki je nastalo po prenovi dvorane Katoliškega doma.

Intervju z obema nagrajencema v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava