Prva opera, ustvarjena na daljavo

Kaj počenjajo operne hiše med karanteno? Večina predvaja arhivske posnetke v pričakovanju na odprtje, nekatere manjše ustanove pa skušajo na vsak način opozoriti nase in ohraniti stik s publiko. Le redke so koronavirus sprejele kot glasbeni izziv. Med slednje zagotovo sodi gledališče Coccia v Novari, ki se je že v preteklosti odlikovalo po drznih in inovativnih projektih, tokrat pa se je res izkazalo. Nocoj bo namreč na sporedu premiera nove opere s pomenljivim in zelo aktualnim naslovom Alienati: Opera Smart Working. Delo bodo začeli predvajati ob 20.30 na spletni strani gledališča in na novem spletnem portalu Ontheatre, kjer si ga bo prvih 48 ur mogoče ogledati zastonj. Nato bo na voljo le proti plačilu.

Vsaka operna praizvedba je vredna pozornosti, vendar lahko tokrat trdimo, da se je zgodil pomemben premik. Glasbeno gledališče poznamo v različnih oblikah, saj se je glasba vedno prilagajala novim tehnološkim in izraznim sredstvom. Po komponiranju za radio in televizijo, je v koronačasu na vrsti splet. Corinne Baroni, direktorica gledališča Coccia v Novari, je bila zelo daljnovidna, saj je spletno opero naročila že sredi marca. Libreto je po izvirni zamisli Stefana Valanzuola oblikoval Vincenzo De Vivo, pri uglasbitvi pa je sodelovalo kar pet skladateljev, da bi delo hitreje steklo: Federico Biscione, Alberto Cara, Cristian Carrara, Federico Gon in Marco Taralli so med seboj komunicirali s pomočjo Skypa in Whatsappa, aktivno vlogo pa so imeli tudi pevci, med katerimi so priznani interpreti, na primer v Trstu rojena mezzosopranistka Daniela Barcellona. Izvajalci so komaj komponirane odseke takoj preizkusili in skladatelje opozorili na šibke točke. Opera je tako nastajala po merilu pevcev, kar je bila ustaljena navada v 18. in 19. stoletju, vsebuje pa še eno zanimivost: poslušalec lahko vpliva na potek dogajanja, saj se vsak prizor zaključi z več možnostmi.