Slovenija na Bienalu z Zvočno sledjo nevidne hiše

Na spletni strani beneškega bienala poteka predprodaja vstopnic za 61. mednarodno umetnostno razstavo, ki bo letos od 9. maja do 22. novembra. Osrednja kuratorska tema bo In minor keys (V molovskih tonih), ki vabi k upočasnitvi in k poslušanju tišjih, manj izpostavljenih zgodb; zasnovala jo je kuratorka Koyo Kouoh, sicer prva Afričanka, ki so jo povabili k vodenju beneškega umetnostnega bienala, ki pa je maja lani umrla.

Slovenijo bo na bienalu predstavljala skupina Nonument Group s projektom Zvočna sled nevidne hiše. V njem so pozabljeno sled o džamiji z Bovškega preoblikovali v prostor poslušanja, refleksije in ponovnega premisleka zgodovine. Delo bo postavljeno v beneškem Arsenalu. Zvočna sled nevidne hiše temelji na malo znani epizodi evropske zgodovine: začasni leseni džamiji, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom. Namenjena je bila bošnjaškim vojakom, ki so se borili na soški fronti. Po vojni je zgradba izginila, ostalo je le nekaj fotografij, v pokrajini pa do nedavnega nobenih sledi. Džamijo, katere temelje so odkrili z arheološkimi izkopavanji, je skupina Nonument Group, ki jo sestavljajo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec, interpretirala kot »nonument« – kot kraj s pomenom, ki se je spremenil zaradi družbenopolitičnih sprememb. V tem primeru je to nevidna zgradba, katere odsotnost glasno govori o političnih, verskih in teritorialnih zgodovinah. Pri tem raziskuje, kako je (bila) religija mobilizirana v službo vojne, propagande in moči ter obenem sledi spreminjajočim se identitetam evropskih muslimanskih skupnosti v 20. in 21. stoletju.

V slovenskem paviljonu bo travnik, pod katerega so zakopane ruševine džamije, predstavljal simbol sedanjega trenutka in današnjih vojn, kjer se religija znova instrumentalizira. Kontemplativni prostor bo povezal preteklost in sedanjost ter zastavljal gledalcu pereča vprašanja o prepletenosti religije, moči in konfliktov v svetu.