Troppa Grazia

Troppa grazia

Italija 2018

Režija: Gianni Zanasi

Igrajo: Alba Rohrwacher, Hadas Yaron, Elio Germano in Giuseppe Battiston

Ocena: ★★★ 1/2

Lucia je geometer, je pikolovska in natančna. V njenem zasebnem življenju pa v resnici vlada precejšen kaos. Pri osemnajstih letih je še zelo mlada imela hčerko Roso, za katero skrbi kot mati samohranilka; pred nedavnim pa se je razšla tudi z dolgoletnim partnerjem in kolegom, Arturom. Kljub trudu nima stalne službe in denarja vselej daleč premalo.

Tako Paolo, župan majhne občine pomisli prav na Lucio, ko mora nekomu poveriti nove meritve velikega terena, za katerega se zanima gradbeno podjetje, ker bi prav tam želelo zgraditi velik nepremičninski imperij. Nova gradnja, ki naj bi zaobjemala tudi trgovsko središče, bi omogočila nov ekonomski zagon celotni okolici. Tako vsaj trdi župan, ki o tem prepričuje občane, predvsem pa Lucio, ki se nekam skeptično loteva dela.

Lucii je takoj jasno, da s tisto površino nekaj ni v redu. Področje je močvirnato, novo strukturo bi morali postaviti na primernejše mesto. Kljub svoje pomisleke in dvome obdrži zase, ker ve, da bi se sicer znašla v velikih težavah. Med meritvami pa se na lepem pojavi ženska, na videz gre za beračico, ki jo skuša prepričati, da morajo tam zgraditi cerkev. Lucia se z žensko začne prepirati in diskutirati, ker meni, da nove cerkve ne potrebuje nihče. Kmalu pa ji postane jasno, da je tista ženska sveta podoba. Še več. To je pravzaprav Mati božja.

Režiser Gianni Zanasi je gledalcem že v preteklosti postregel z nekoliko neobičajnimi filmi, ali pa vsaj takimi zgodbami, ki imajo vselej nekaj posebnega. Absolutna dodana vrednost filma so igralci, od Albe Rohrwacher, ki je tokrat nadvse posrečena protagonistka, do kot vedno zelo dobrega Giuseppeja Battistona, v vlogi brezvestnega župana in pa izraelske igralke Hadas Yaron, ki igra sveto podobo.

Film so premierno prikazali maja v Cannesu, kjer je prejel tudi nagrado Label Europa Cinema, za najboljši evropski film.