Četrtek, 25 april 2024
Iskanje

V Cannesu med klasikami tudi Štigličev Deveti krog

Film iz leta 1960 skupaj z deli Fellinija, Antonionija, Godarda, Wong Kar-Waia in drugih v izboru, posvečenem restavrirani filmski dediščini

Cannes |
18. jul. 2020 | 10:57
Dark Theme

Filmski festival v Cannesu je razkril filme za 17. izdajo programa Canske klasike, posvečenega restavrirani filmski dediščini, ki je del uradnega izbora. V njem je 25 igranih in sedem dokumentarnih filmov, med njimi tudi film Deveti krog Franceta Štiglica.

Zaradi pandemije je festival odpovedal svojo fizično izdajo, izbor canskih klasik pa bodo prikazali na festivalu Lumiere v Lyonu, ki bo potekal od 10. do 18. oktobra, in na festivalu Rencontres Cinematographiques de Cannes med 23. in 26. novembrom.

Med vrhunce programa je portal Variety uvrstil filme Razpoložena za ljubezen režiserja Wong Kar-Waia ob 20-letnici njegovega nastanka ter Do zadnjega diha Jean-Luca Godarda in L’avventura (Avantura) Michelangela Antonionija. Oba letos beležita 60-letnico. V središču pozornosti bo tudi italijanski režiser Federico Fellini, ki bi letos praznoval stoletnico. V program so uvrstili dva njegova filma, La strada (Cesta) in Luci del varietà (Luči varieteja), ter še dokumentarec Fellini degli Spiriti, ki ga je režirala Anselma dell’Olio. Ob 40-letnici nastanka je na seznamu srbski film Ko to tamo peva (Kdo neki tam poje) Slobodana Šijana, med dokumentarci pa bo mogoče videti zgodbe o Charlieju Chaplinu, Bruceu Leeju in članu Blues Brothers Johnu Belushiju.

Štigličev film Deveti krog iz leta 1960 Variety uvršča med hrvaške filme. Kot so sporočili iz Slovenskega filmskega centra (SFC), je slovenskemu režiserju režijo scenarija Zore Dirnbach ponudilo takratno hrvaško producentsko podjetje Jadran film. Postavljen je v vojni čas v Zagreb in v koncentracijsko taborišče, ki temelji na ustaškem taborišču Jasenovac. Film je na puljskem festivalu dobil vse glavne nagrade: za najboljši film, najboljši scenarij, najboljšo kamero (Ivan Marinček), najboljšo glavno žensko vlogo (Dušica Žegarac) in najboljšo glasbo (Branimir Sakač).

Uspešen je bil tudi v tujini, saj je bil po projekciji v Cannesu med petimi neameriškimi filmi, ki so bili nominirani za oskarja. Bil pa je tudi prvi jugoslovanski celovečerni film, ki je doživel redno kinematografsko distribucijo v ZDA. Ameriška premiera je bila 13. septembra 1961 v newyorški dvorani Carnegie Hall.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava