»V Sloveniji so dela iz našega prostora podcenjena«

Pri založbi Mladika je Nadia Roncelli urednica knjižnega programa. Že več kot četrt stoletja usmerja delovanje te slovenske založbe v Trstu. Z njo smo skušali razumeti, če bo slovenska zamejska književnost usahnila ali se bo nadaljevala.

Založba Mladika posveča prvenstveno pozornost avtorjem in tematikam, ki se nanašajo na slovensko skupnost v Italiji in na Slovence po svetu. Kakšen je delež mladih v vašem založniškem programu?

Ni tako enostavno odgovoriti. Ob založbi Mladika bi omenila še literarni natečaj, ki ga razpisujemo že več kot 50 let. In prav s tem tečajem, ki je odprt vsem, spodbujamo k pisanju. Vedno si želimo, da bi se ga udeležilo čim več mladih oziroma pišočih iz tega prostora. Včasih se jih več, včasih manj, vendar pa je odstotek avtorjev iz našega prostora v primerjavi z vsemi prijetimi deli zelo majhen.

Za posamezno založbo je objava del mladih, nepoznanih avtorjev riziko?

Pri Mladiki res verjamemo v to poslanstvo naše založbe: zamejstvo, zdomstvo, tale prostor. Torej riziko je relativen. Bil pa bi dobrodošel, da omogočiš nekomu pot do knjige, do knjižnega prvenca, da se navduši, da se uveljavi. Težko je, da se neko ime uveljavi tudi v osrednjem slovenskem prostoru. To vidimo tudi z našimi avtorji, prodreti v Slovenijo je težko. Za mladega pisca toliko bolj.

Omenili ste odnos osrednje Slovenije do piscev iz zamejstva: se odnos izboljšuje, prihaja do večjega upoštevanja?

Včasih se mi zdi, da gre za »mačehovski odnos« do naših piscev. Imam občutek, da gre veliko po nekih simpatijah, poznanstvih, po nekih krogih. To je vedno bilo, tako je v italijanskem svetu, tako je v slovenskem. Ne moreš mimo tega. Besedilo je lahko dobro, ampak vseeno ne moreš prodreti. Veliko se moraš truditi. Mislim vsekakor, da so naša dela v Sloveniji podcenjena, da bi si zaslužila več pozornosti. Morda je bilo v preteklosti več občutljivosti.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku