»Večina skladateljev se skuša ponovno približati poslušalcu«

Sam ustanovitelj in dolgoletna duša Mednarodnih srečanj s sodobno glasbo Trieste Prima, pokojni tržaški skladatelj Giampaolo Coral, bi si morda ne drznil upati, da bo festival dosegel tako visok jubilej: ko se je pred petnajstimi leti prerano poslovil, se je društvo Chromas strnilo okrog principov, ki so vodili Coralove vizije, ter nadaljevalo ne vedno lahek, ampak intelektualno spodbujajoč načrt, ki v Trst vsako leto prinaša utrip sodobne ustvarjalnosti. Coral je že pred 40 leti sodeloval z Edvardom Zajcem, tržaškim slikarjem, ki je takrat v New Yorku na univerzi Siracuse poučeval computer graphic, odkrival je likovni in glasbeni opus Mikalojusa Konstantinasa Čiurljonisa, navezal tesne stike z mnogimi glasbenimi institucijami iz Vzhodne Evrope, od Budimpešte in Prage do Zagreba in Ljubljane ter idealno podiral železno zaveso, ki je takrat razdvajala celino.

Predolg je seznam vseh pomembnih umetnikov, ki so v štiridesetih letih festival obogatili kot skladatelji ali interpreti, umetniški vodja Corrado Rojac pa bo tudi letos poskrbel, da bodo seznam podaljšala in oplemenitila ugledna imena.

Ko sva se lani srečala pred začetkom festivala, je bilo stanje zelo klavrno, letos pa se je slika povsem spremenila ...

Lani smo doživeli pravo katastrofo, ki nam je skoraj odrezala krila, kajti ostali smo brez prispevkov Dežele Furlanije - Julijske krajine. Bil je hud udarec tudi zato, ker smo ocenili, da smo izdelali zelo tehten in kvaliteten projekt, žal pa je v zadnjih letih dodeljevanje deželnih sredstev kot neke vrste loterija, ki se bolj malo ozira na ugled, ki smo ga z leti pridobili. Uspelo nam je ohraniti festival pri življenju, čeprav v zelo okrnjeni obliki, letos pa nas je loterija osrečila, da smo lahko pripravili kar velikopotezen program ob 40-letnici. Topla zahvala gre torej Deželi FJK in vsem ostalim sponzorjem: Zadružni kraški banki ZKB, družbi Samer&Co. Shipping, Skladu CRTrieste, Skladu Casali, nepremičninski agenciji Casa Coral, restavraciji Ai Fiori, trgovini Botteri, hotelu Milano, Trieste Campus. Pa tudi vsem partnerjem našega projekta, ki so v prvi vrsti konservatorij Tartini, nato Glasbena matica, AGM Cervignano, društvo Fa Diesis Pordenone, kulturno društvo Città di Codroipo ter tvrdka Modiano. Podpirajo pa nas tudi Deželni sedež RAI, ki bo posnel nekatere koncerte, Cidim, Radioattività, Strumenti & Musica, ne nazadnje pa zvesti člani društva Chromas.

Od 31.oktobra do 12.decembra bo na vrsti devet koncertov na različnih lokacijah , raznolika bo tudi vsebina. Vsakokrat pa radi poiščemo rdečo nit, ki bi nas vodila: katera bo letošnja?

Želeli smo razširiti tudi zemljepisno področje festivala, zato bodo letos koncerti v vseh štirih pokrajinah naše dežele, kajti že nekaj let gojimo plodne stike z nekaterimi društvi, ki so pokazala izredno zanimanje do nove glasbe: med temi bi še posebej izpostavil društvo iz Codroipa, kjer nas vedno pričaka polna dvorana.

Rdeča nit pa bo letos hvaležen spomin in poklon Giampaolu Coralu že od samega uvoda, ko bomo na konservatoriju Tartini jutri ob 18. uri predstavili knjigo, ki jo je izvrstni muzikolog Ivano Cavallini posvetil pokojnemu mojstru pod naslovom Glasba preko avantgarde: Giampaolo Coral med psihografijo, literaturo, likovno umetnostjo in hermetično znanostjo. Predstavil jo bo Stefano Sacher, kitarist Matteo Chiodini pa bo igral Coralove skladbe. Našli smo jih tudi nekaj, ki so ostale neobjavljene in bodo na letošnjem festivalu prvič izvedene.

Kako bi spodbudili k udeležbi poslušalce, ki do sodobne glasbe ne kažejo pravega zanimanja?

Rad bi jim povedal, in to jim bomo na naših koncertih tudi dokazali, da se skuša večina skladateljev ponovno približati poslušalcu, po desetletjih tudi skrajno avantgardnih in za večino nerazumljivih prijemov. Sam Coral se je v zadnjih letih svojega ustvarjanja začel ograjevati od skrajnosti ter iskal pripovedno nit, kar je sedaj skupno mnogim skladateljem. Iskanje novega ne sme zanemariti pravega bistva glasbe, ki naj bi kljub vsemu bila njena sporočilnost, čeprav z novimi sredstvi in oblikami.

Več v petkovem Primorskem dnevniku.