Dobra volja ostaja tudi ob težkih temah

Ljubitelji lahkotnih pop-rok ritmov, člani ameriškega benda EELS so pred dvema tednoma izdali nov album z naslovom Cookie Happened. Že šestnajsto ploščo je skupina posnela s pomočjo lastne založbe Eworks Records.

Glasbeni projekt EELS obstaja že več kot trideset let. Mark Oliver Everett, sin znanega ameriškega fizika Hugha Everetta III, ga je namreč postavil na noge leta 1991. Člani benda so se v vseh teh letih večkrat zamenjali. Zasedbo danes sestavljajo, poleg Everetta, še basist Kool G Murder ter peščica vsestranskih glasbenikov. Glavni akter projekta pa je Everett, izvrsten glasbenik, ki ima ponavadi glavno zaslugo pri ustvarjanju glasbe in pisanju besedil.

Ameriški kantavtor je do danes izdal kar šestnajst studijskih plošč, med najuspešnejše spadajo prav gotovo Hombre Lobo, End Times in še The Cautionary Tales of Mark Oliver Everett.

Leta 2014 se je Everett odločil za krajšo pavzo, ki pa se je kmalu spremenila v daljši premor, med katerim se je glasbenik posvetil predvsem novorojenemu sinu. Občasno je posnel kak komad, dokler se ni po nekaj letih spet odpravil v glasbeni studio in posnel odlično ploščo The Deconstruction, ki je izšla leta 2018.

Glasba, ki jo ustvarjajo Everett in njegovi EELS, je primerna širši publiki. V njej zaznamo indie rok in pop ritme, Everett pogosto uporablja akustične kitare, orgle, a tudi godala in druge inštrumente. Na prvi posluh gre za preprosto glasbo, ki pa v sebi skriva veliko zanimivih plati in talenta. V njej se nedvomno prepoznajo težke življenjske preizkušnje, ki jih je Everett doživel v družinskem krogu: najprej očetova smrt, ko je bil še najstnik, nekaj let kasneje pa sestrin samomor. Nato še smrt sestrične, stevardese na letalu, ki se je leta 2001 raztreščilo v Pentagon. Če k temu dodamo še dve neuspešni poroki, laže razumemo, zakaj je njegova glasba pogosto otožna in melanholična. Kljub temu pa je v zadnjih letih (in to predvsem po rojstvu otroka) Everettovo razpoloženje bolj pozitivno. Tako je tudi v novem ploščku Cookie Happened, ki je izšel pred dvema tednoma.

V njem imamo dvanajst pesmi za točno štirideset minut glasbe. Tematike so tudi tokrat samoizpovedne. Everett pogosto poje o osebnih izkušnjah, ki so ga zaznamovale v preteklosti. Menim, da gre za neke vrste glasbeno terapijo, s katero kantavtor izpoveduje lastna čustva. Končni rezultat pa je prijeten. Komadi poslušalca spravijo v dobro voljo, pa čeprav so tematike lahko žalostne oziroma težke. Tudi tokrat v skladbah najdemo godalni orkester, ki se prav lepo ujema z Everettovimi akustičnimi kitarami. Ameriški vsestranski glasbenik pa nam pokaže vse svoje sposobnosti tudi v ganljivem komadu Taking Pictures, kjer sedi za klavirjem. Rajko Dolhar