»Vzhodnoevropski jeziki so bili zame nov svet«

Radovedna, v iskanju novih izzivov, krajev in spoznanj. Marieke Haenebalcke, ki si nabira znanja in izkušenj v književnem prevajanju, je Flamka. V nizozemščino prevaja iz angleščine, francoščine in slovenščine. Nov izziv je bil tudi ta intervju, njen prvi, kot je pred začetkom povedala. Srečali sva se na Opčinah.

Obvladate več jezikov. Je bilo književno prevajanje od vedno v vaših načrtih?
Niti ne. V bistvu sem po srednji šoli hotela študirati matematiko. Potem sem šla po informacije na univerzo v Gentu in tam sem zasledila, da obstaja študij vzhodno evropskih jezikov. O tem nisem vedela prav ničesar. Zdelo se mi je prav zanimivo. V šoli smo se učili o francoski revoluciji, nismo pa se nič o Jugoslaviji. Zame je bil to x. Poleg ruščine smo v drugem letniku morali izbrati drugi jezik. Izbrala sem slovenščino, ker je moj takratni profesor, Pavel Ocepek, rekel, da je Slovenija majhna država, da ima 2 milijona prebivalcev in da kar 75 odstotkov ozemlja pripada naravi. Rekla sem si: to je to. Študij vzhodno evropskih jezikov je trajal tri leta, potem pa sem študirala literaturo, splošno.

Kdaj se je vaš interes osredotočil na slovenščino?
Pripravništvo sem naredila pri tedanji Študentski založbi (gre za sedanjo Beletrino, op. ur.) v Ljubljani. Pravzaprav sem želela delati v založništvu, ampak diplomirala sem leta 2008, ko je bila gospodarska kriza. V Belgiji nisem mogla najti zaposlitve, pa sem prišla v Slovenijo za dva tedna in sem ostala pet let. Ko sem dojela, da je v Sloveniji toliko pisateljev, toliko literature, sem kar ostala. Takrat, če si hotel ostati v Sloveniji dlje časa kot tri mesece, si imel tri možnosti: ali se poročiš, ali dobiš delovno pogodbo za vsaj pet let, ali se vpišeš na faks. Vpisala sem se na fakulteto za prevajalstvo. Francoščino sem že obvladala, angleščino tudi, tako sem si mislila, da bo ta študij okrepil mojo slovenščino. In tako se je začelo moje prevajanje. Iz francoščine smo morali prevajati v slovenščino. To je bil dodiplomski študij, magistrskega pa sem potem opravila v Belgiji, da bi imela svojo nizozemščino na pravi ravni.

Branje in prevajanje književnih del, to vam je še posebej pri srcu. Prevajate tudi drugačna besedila?
Pravzaprav sem tudi juridična (pravna) prevajalka, in sicer za prevode iz francoščine in slovenščine v nizozemščino. Ta besedila so seveda povsem drugačna od literarnih. Po eni strani je veliko lažje prevajati pravne dokumente, ker moraš točno slediti vsaki zapisani besedi, po drugi pa je veliko manj ustvarjalno. Pozitivna plat te dejavnosti je, da zagotavlja določen prihodek. Kot vir zaslužka je, vsaj za mene osebno, trenutno zanesljivejši od literarnega prevajanja.

Celoten intervju je bil objavljen v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku