Zora po koncu zgodovine sklenila trilogijo Nezmožni umreti

V goriškem Verdijevem gledališču se je zaključil veliki gledališki projekt Mittelfesta, ki se je vključil tudi v program GO! 2025. Po odrski adaptaciji Kapucinske grobnice Josepha Rotha in Vojnovićevem Iskanju izgubljenega jezika (SNG Nova Gorica) je Zora po koncu zgodovine - L’alba dopo la fine della Storia (besedilo je delo Paola Di Paola, režijska in dramaturška obdelava pa Giacoma Pedinija) zaokrožila 18. septembra trilogijo, ki je imela v izhodišču namen poglobiti zgodovinsko dogajanje ob in na meji med Italijo in Slovenijo. Ta prostor so zaznamovali številni pretresi, ki so usodno vplivali na življenje tukajšnjega prebivalstva in hkrati oblikovali novo geopolitično strukturo Evrope.

Zora po koncu zgodovine je že sam po sebi zahteven naslov, mogoče semantično premočan za uprizoritev, ki pokriva časovni lok od približno leta 1960 do vstopa Slovenije v EU oziroma zaprtja znamenite ljubljanske kavarne Šumi. In prav v tem lokalu, postavljenem na središče dogajalnega odrskega prostora, se udejanja glavnina dialoških ekspozicij in ostrin, ki pa razpršeno zajemajo preveliko množico usodnih dogodkov, kot so Gorbačovove reforme, propad Sovjetske zveze, Titova smrt, Brandenburška vrata, Daytonski sporazum, razkroj Jugoslavije in osamosvojitev njenih republik, spopad za Kosovo, Srebrenica, Slovenija v Evropski uniji in Nato zavezništvu ter osišče uprizoritve - vojna v Bosni in Hercegovini z etničnimi posilstvi in nedopovedljivo grozo.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku