O temu in onemu!

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Spoštovani, citiram iz Primorskega dnevnika: »Organizacijski odbor o našemu jeziku in kulturi ni črhnil niti besedice.«
Pišem vam, saj zadnja leta prepogosto in že vsepovsod slišimo, kako Janezek (zdaj pa še Giovanni in Ivan!) »... more o temu veliko govoriti ...«. Verjetno je, da bi nam rad povedal, kako se le ne more upreti tem trendom, in jih mora še sam posvojiti, saj ne ve, kako narediti temu konec. Zgleda kot da bi zmeda v rabi jezika nastajala zato, ker se uveljavlja »prestolnični« sleng in ker je omenjati in ugotavljati naše pomanjkljivosti in težave lagodneje kot pa kaj ukreniti, se posvetiti čemu, kaj dati komu.
Posadki vašega kvalitetnega dnevnika kot naročnik iz Ljubljane pošiljam dobre pozdrave!

V vaše tudi nekoliko hudomušno opozorilo nismo posegali in ga zato v tokratni kotiček vključujemo v celoti.

Izpostavljate sorazmerno opazen pojav napačne končniške rabe zaimkov naš in ta, kadar nanju vpliva mestniški predlog o, enako se dogaja z drugimi zaimki, pa seveda tudi s pridevniki, čeprav se pri njih hitreje zamislimo in u-ja ne zapišemo (o našem lepem jeziku ipd.), a tudi ne izgovorimo. Nedvomno gre pri zvezi o našemu jeziku namesto o našem jeziku ter o temu namesto o tem za napaki. Od kod izvirajo vzroki zanjo pa morda ni tako samoumevno, kot ste sklepali sami. Ker imajo samostalniki moškega spola po predlogu o končnico -u (torej razpravljamo o datumu, o govoru, o jeziku, o direktorju), po vsej verjetnosti zaradi bližine in podobnosti ta vpliva na napačno rabo končnice prilastka. Pojav je predvsem v besedilnih žanrih, ki zahtevajo hitro in obsežno produkcijo (Primorski dnevnik to nedvomno tudi počne), tako povsem mogoč in tudi razumljiv.

Seveda lahko preverimo tudi, ali je ta napaka res tako pogosta, kot se nam zdi ob prebiranju časopisja in drugih medijev. Za hitro preverjanje smo izbrali pogosto zvezo »o + ta« (o tem vs. o temu) in jo najprej poiskali v korpusu standardne slovenščine Gigafida 2.0: (o tem) 369.440 pojavnic, tistih z napako pa je samo 141. Te številke seveda nikakor niso absolutno povedne, razmerje med številom pojavnic z napako pa je vendarle pomenljivo. Kdo bo morda ugovarjal, da je veliko besedil v Gigafidi lektoriranih, kar nedvomno drži. Zaradi tega in vašega izziva o prenašanju jezikovnih napak iz osrednjeslovenskih jezikovnih praks na tiste v Italiji smo tako preverili tudi v korpusu 22 letnikov Primorskega dnevnika, ki ni dostopen za javnost, njegov obseg pa je neprimerno manjši od Gigafide. V Primorskem se zveza o tem pojavi 45,149 krat, o temu pa zgolj 22 krat!

Domnevo o prenosu te napake v slovensko okolje v Italiji iz prestolnice bomo torej težko potrdili. Njena pojavnost pa tudi ni tako pogosta, da bi vas in skupnost morala zares skrbeti.