Živita oba izraza: suhozid in suhi zid

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, mene pa zanima, katero je pravilno poimenovanje za tiste zidove, ki so zgrajeni brez malte. Ali je prav suhozid ali suhi zid?

Vprašanje o pravilnem poimenovanju zidov brez malte se v slovenščini ponavlja presenetljivo pogosto. Dilema je razumljiva – na Krasu, v Istri in širšem Sredozemlju ta gradbena tehnika živi že stoletja, skupaj z njo pa tudi bogata terminologija. Suhozidna gradnja pa ni posebnost slovenskega ali širšega sredozemskega prostora – gre za eno najstarejših tehnik človeške gradnje, razširjeno po vsem svetu. Kako torej pišemo termin: suhi zid, suhozid ali morda zid na suho?

Začnimo pri priročnikih: SSKJ2 beleži termin suhi zid kot »kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto«. Podobno ga opredeljuje tudi Kamnarski terminološki slovar (ZRC SAZU, 2022), ki kot osnovni termin navaja súhi zíd in mu kot sopomenko pripisuje súhozíd. To je pomemben znak, da je izraz suhi zid v slovenskem strokovnem jeziku stabilen in standardiziran.

Na to opozarja tudi jezikovna svetovalnica ZRC SAZU. Pri odgovoru poudarjajo, da se v stroki uporablja več izrazov, vendar se večinoma odločajo za zvezo suhi zid. Strokovnjaki so si torej precej enotni: kadar govorimo o terminološko natančnem poimenovanju gradbenega elementa, je suhi zid najprimernejša izbira.

Toda zakaj potem v rabi slišimo tudi suhozid? Deloma zato, ker ima izraz močno medkulturno ozadje: hrvaščina pozna samo suhozid, očitno v skladu s pravopisom. Vplivi seveda prehajajo čez mejo, kar potrjujejo številni primeri iz slovenskega publicističnega jezika. V časopisu Delo tako beremo o »kraških suhozidih« ali »tehniki suhozidne gradnje«. Izraz je razumljiv, udomačen in tudi jezikovno povsem sprejemljiv.

Posebno pozornost si zasluži še poimenovanje tehnike suhogradnja. To ima po navedbah Jezikovne svetovalnice širši pomen: ne označuje nujno le gradnje kamnitih zidov, temveč katero koli gradnjo brez veziva (npr. sisteme iz mavčnih plošč). Zato je v zvezi s kamnitimi zidovi natančnejši izraz suhozidna gradnja.

Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na rabo v vsakdanjem jeziku. Izrazi kot zid na suho, poljski zid ali lokalne narečne različice so del žive kraške in istrske dediščine, in prav zato dragoceni. Jezikovna raznolikost je dokaz živosti tradicije, ki jo je prepoznal tudi Unesco: suhozidna gradnja je od leta 2018 vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Pregled rabe v referenčnem korpusu slovenščine Gigafida je pokazal, da se termina suhozid (94) in suhi zid (96) pojavljata enakomerno, tudi v različnih vrstah besedil. Dokler živita oba izraza, lahko izbiramo – po tem branju nekoliko bolj zavestno in mirne duše, a tudi z občutkom za tradicijo prostora, v katerem živimo.