Slovenski urad na goriški občini

Z večjo vidljivostjo do okrepitve vloge

Narašča povpraševanje po prevodih in jezikovni pomoči

V zadnjih časih je zelo naraslo povpraševanje po storitvah, ki jih nudi slovenski urad na goriški občini. Veliko ljudi potrebuje pomoč pri razumevanju in prevajanju predvsem uradnih aktov, ki jih čez mejo pošiljajo razne italijanske oz. slovenske oblasti in službe, vedno več zadolžitev pa ima slovenski urad v odnosu do drugih občinskih služb, ki dnevno potrebujejo prevode iz slovenščine v italijanščino in obratno. Zaradi tega si na goriški občini prizadevajo, da bi delovanje slovenskega urada okrepili.
»Občani začenjajo poznati in ceniti slovenski urad, na katerega se obrača vedno več ljudi. Zato si bomo prizadevali, da bo javnost še bolje seznanjena s storitvami, ki jih nudi. Pripraviti bo treba promocijsko akcijo, na kateri sicer že delamo, tako da se bo lahko še več občanov obrnilo po pomoč v slovenski urad,« poudarja občinski odbornik za jezikovne skupnosti Stefano Ceretta in pojasnjuje, da slovenski urad nudi številne jezikovne storitve. »Do urada stopajo slovenski državljani, ki dobijo kak dokument iz Italije, ravno tako pa se jezikovne pomoči poslužujejo Italijani, ki na podoben način prejmejo dopis iz Slovenije,« pravi Ceretta in razlaga, da je slovenski urad v oporo občinski upravi pri vseh čezmejnih pobudah, pri katerih sodeluje goriška občina. Da bi slovenskemu uradu zagotovili večjo vidljivost in lažji dostop do njega, na občini razmišljajo, da bi ga selili s sedanje lokacije na drugem nadstropju nad matičnim uradom v nove prostore.
»Preverjamo, ali bi lahko slovenski urad umestili v prostore v pritličju občinske palače v Ulici Garibaldi, kjer je že urad za stike z javnostjo. Drugače bomo previli, kako drugo lokacijo v pritličju županstva, tako da bodo koristniki lažje zahajali v slovenski urad,« pojasnjuje Ceretta.
Za slovenski urad skrbi prevajalka Nika Simoniti Jenko, ki jo je goriška občina zaposlila pred dvema tednoma z enoletno pogodbo. Simonitijeva je skrbela za slovenski urad že od leta 2005 do leta 2008; leta 2009 je zmagala natečaj za enoletno zaposlitev, nato pa jo je nasledil prevajalec Daniele Furlan, ki je ravno tako ostal na goriški občini eno leto. »Delamo na tem, da bi delovno mesto v slovenskem jezikovnem uradu postalo stalno, saj smo doslej uslužbence zaposlovali z enoletnimi pogodbami, ki smo jih financirali s prispevki iz zaščitnih zakonov 482 iz leta in 38 iz leta 2001,« še razlaga odbornik Stefano Ceretta.
Občinska uprava Ettoreja Romolija je slovenski urad »podedovala« od župana Vittoria Brancatija. Jezikovni urad za pripadnike slovenske narodne skupnosti so namreč odprli na podlagi sklepa občinskega odbora z dne 28. novembra leta 2003. Takrat je bil na goriški občini odbornik odvetnik Damijan Terpin, ki je bil pristojen za manjšine in čezmejno sodelovanje. »Danes uresničujemo sanje celotne slovenske manjšine,« je poudaril Terpin na slovesnem odprtju urada, do katerega je ob prisotnosti vidnih predstavnikov slovenske narodne skupnosti prišlo 19. decembra leta 2003. Takrat se je urad nahajal v pisarni v veži županstva, zanj pa je skrbela Erika Jazbar, ki je bila pogodbeno zaposlena na odborništvu za manjšine in čezmejno sodelovanje. Po začetnem obdobju v veži županstva so slovenski urad preselili v poslopje matičnega urada; nekaj časa je deloval na tretjem nadstropju stavbe, nato pa na drugem, kjer se še danes nahaja. Zdaj se mu obeta nova selitev, z večjo vidljivostjo pa naj bi se povečalo tudi njegovo delovanje. Veliko ljudi zanj še vedno ne ve, vedno več pa je takih, ki jim je bil urad za oporo. Poleg najrazličnejših zadev so si v jezikovnem uradu nabrali pomembne izkušnje glede vračanja poitalijančenih imen in priimkov v slovensko izvirno obliko, tako da znajo pomagati pri vsem postopku od zbiranja dokumentacije do vložitve prošnje.