Koristen projekt skupine Mladih za mlade

Včeraj je minilo deset let od odobritve zaščitnega zakona za slovensko skupnost, ki živi v Furlaniji-Julijski krajini. Številna njegova določila pa se kot vemo tudi deset let pozneje ne izvajajo. Med temi so tista o vidni dvojezičnosti, ki jih določa 10. člen zakona.
Skupina Mladi za mlade, ki združuje tržaški podmladek Slovenske skupnosti, je včerajšnji »rojstni dan« obeležila s predstavitvijo zgoščenke, ki ne dopušča dvomov: na Tržaškem je kršitev 10. člena opazna ob vsakem koraku. O tem se lahko med vožnjo po tržaški okolici prepriča vsakdo ... samo dovolj pozorno mora opazovati smerokaze in druge cestne znake, ki jih srečuje na poti.
Matia Mosenich, Tomaž Špacapan in Nataša Zeriul so zgoščenko najprej predstavili na tiskovni konferenci v deželnem svetu, kjer jih je gostil svetnik Igor Gabrovec, zvečer pa tudi na javni projekciji v Narodnem domu. Gre za študijo, ki so jo člani skupine opravili predvsem na terenu. Prečesali so vse kraje Pokrajine Trst, kjer bi se zaščitni zakon moral izvajati, to je okoliške občine in nekatere predele Občine Trst. Fotografirali so vse tiste smerokaze in table v italijanskem jeziku, na katerih bi moralo biti natisnjeno tudi slovensko ime. Fotografije so nato vključili v posamezne zemljevide (podlaga jim je bila deželna kartografija): podatke je tehnično obdelal Danijel Šuligoj, pri sestavi zgoščenke sta sodelovala tudi pravnika Andrej Berdon in Peter Močnik.
Pregledni rezultati njihovega dela so hvalevredni, a nič kaj razveseljivi. Na Tržaškem je na desetine tako imenovanih kritičnih točk, na primer križišč, kjer se lastniki cest delajo, kot da zaščitni zakon ne obstaja. Kjer Dežela, Pokrajine ali posamezne občine (celo tiste, ki so že zaradi svojega statuta dvojezične) ne spoštujejo zakona italijanske republike. Enojezični smerokazi so namreč večkrat prej izjema kot pravilo.
Samo na območju Občine Trst so Mladi za mlade evidentirali 75 »kritičnih točk«, v Miljah deset, prav toliko na območju devinsko-nabrežinske občine: če pomislimo, da stoji na vsakem križišču tudi deset tabel, je število kršitev res veliko.
Najboljše se je vsekakor odrezala Občina Repentabor s tremi kriznimi točkami, le nekaj več so jih evidentirali na dolinskem in zgoniškem območju. Upati je, da bodo po zgoščenki, ki so jo uredili Mladi za mlade, segli tako oni kot ostali upravitelji tržaškega cestnega omrežja (Pokrajina, Dežela, podjetje Anas ...).
Kot so mladi poudarili na včerajšnji predstavitvi, ponuja njihova zgoščenka jasen pregled stanja na tržaških cestah. Na njeni podlagi je mogoče izračunati točno število tabel, ki bi jih bilo potrebno zamenjati, zato lahko služi kot podlaga za uveljavljanje po zakonu predvidenih pravic. V ta namen so si zamislili javne predstavitve po vsem tržaškem teritoriju, a tudi na Goriškem, Videmskem, avstrijskem Koroškem, v Sloveniji in še kje.
Tudi zato je zgoščenka opremljena s trijezičnimi napisi. Ob italijanščini in slovenščini je tu še angleščina, saj jo bodo spomladi predstavili tudi komisiji, ki se v sklopu evropskega parlamenta ukvarja z manjšinskimi vprašanji. Neizvajanje zakona, ki naj bi ščitil Slovence v Italiji, bo tako odmevalo tudi v osrčju evropskih institucij.