New York, New York

Začelo se je z New Amsterdamom, se pravi s holandsko kolonijo (1625), zasnovano na atlantski obali ob izlivu reke Hudson; nadaljevalo z angleško prevlado in nato novo državo. Med mesta, kjer so se odvijali zgodovinski dogodki, se je New York vpisal s prisego prvega »zveznega« predsednika: George Washington je kot prvi zvezni predsednik zaprisegel leta 1789. Na razvoj in oblikovanje sedanje podobe mesta pa je odločilno vplivalo množično priseljevanje. Prihajanje ladij, natrpanih z ljudmi, ki so si skušali zagotoviti boljši jutri ali vsaj preživetje, je zaznamovalo celotno 19. stoletje. Prišleke so čakale hude preizkušnje, že po prihodu, saj se niso izkrcali v New Yorku, temveč na otoku Ellis, kjer so jih temeljito pregledali. Na otoku, ki je nedaleč stran od otoka, s katerega te pozdravlja sloviti kip svobode, so uredili zelo zanimiv muzej. Z obiskom teh dveh otokov se je v ne preveč povoljnih vremenskih razmerah začelo naše odkrivanje newyorških znamenitosti.
Sedanjega New Yorka s približno 8,3 milijona prebivalcev verjetno ni treba veliko predstavljati, saj gre za najbolj poznano mesto na svetu. Če je še najpomembnejše, je drugo vprašanje, s katerim pa se nismo obremenjevali, saj nas je mesto tisočerih obrazov takoj potegnilo vase.
Reče se New York, misli pa se predvsem na Manhattan. Ta predel, eden od petih - ostali so Brooklyn, Queens, Bronx in Staten Island - je daleč najbolj poznan in živahen. Ogledali smo se ga iz raznih perspektiv: najprej oz. večkrat smo ga prevozili z avtobusom, potem smo se povzpeli na Top of the Rock v Rockefellerjevem centru, od koder je čudovit razgled in končno smo ga deloma še obkrožili z ladjo, na kateri smo si - v najbolj tradicionalnem turističnem duhu - privoščili večerjo. Izbira ni originalna, morda banalna, vendar te rezultat prevzame in zato vsem priporočam, da si z ladje ogledajo mesto, ki ga oblivajo rečne in morske vode. Končno nas je ves v lučkah prijazno pozdravil tudi kip svobode.
Od znanilca novih izzivov do pomnika grozot: v ameriški zavesti je še boleče prisoten septembrski napad leta 2008 na »dvojčka«, na ta dogodek spominja »ground zero«, ki ga na svojstven način urejajo v kraj spomina. Blizu gradbišča ljudi ne spuščajo, vendar si lahko ogledaš »ground zero« izza zastekljenega prehoda v bližnjem nakupovalnem središču.
S cvetličnimi okrasi, pesmimi in prijateljskimi napisi pa se v Central parku spominjajo ubitega Johna Lennona. Tam smo bili v sončni soboti in doživeli nekakšno veselo romanje (skupine so prišle tudi iz Kanade), ki se je začelo pred poslopjem, v katerem je bivši »beatel« živel, in se zaključilo ob spominskih »gredicah« v parku. Sploh se je v lepo urejenem parku veliko dogajalo, da nisi vedel, čemu bi namenil pozornost. Iz zadrege, kaj izbrati, nas je rešilo odločno vabilo, da je treba spet v avtobus, ker nas čaka še Harlem, pa še in še ... Najprej smo godrnjali, kaj nas ves čas samo preganjajo, ko pa smo odkrili tipične harlemske ulice, bi ostali kar tam. Na ulicah so bile stojnice, za njimi trgovine z vabljivim in ne preveč dragim blagom, le zakaj je treba spet stran!
Zato, ker nas čaka še veliko lepega in zanimivega, se je glasil samoumeven odgovor. Zapeljali smo se do Lincoln centra, kjer domuje več uglednih gledališko-glasbenih hiš, peljali mimo univerze Columbia, obkrožili smo Central park, ob katerem je veliko lepih poslopij in zanimivih muzejev (od številnih newyorških muzejev smo si ogledali le muzej sodobne umetnosti MoMa), nujen pa je bil nekajurni postanek v osrčju Manhattna, da se vsakdo vsaj malo razhodi po znanih avenijah. In seveda tudi kaj kupi, sebi in svojim dragim (mladostne babice so imele kar dolg seznam »želja«). Ko se zadnje ure potovanja sprehajaš, že tudi zbiraš vtise in nabiraš mnenja ostalih sopotnikov. Dokler New Yorka ne doživiš, ne verjameš, da je tako neverjeten, neprimerljiv z drugimi ameriškimi mesti, ki te tudi lahko prevzamejo. Skratka New York, pa čeprav morda trenutno ni v najboljši formi, ostaja enkratni New York.