V FJK 600 tisoč ljudi govori furlansko, 120 tisoč pa jih govori slovenski jezik

VIDEM – »Večjezičnost je glavni razlog, zaradi katerega ima dežela Furlanija-Julijska krajina poseben statut. To značilnost naše dežele pa moramo doživljati kot investicijo za bodočnost, še posebno v današnjem okviru Evropske unije, ki je do tega vprašanja od nekdaj zelo pozorna. Pri nas bi moralo biti dvojezično izobraževanje neka danost, osnova za vse mlade, ki živijo na obmejnem območju. Drugi jezik pa bi se moral seveda poučevati v knjižni obliki, ne pa v eni izmed številnih narečnih različic. To je moj pogled na perspektive deželne jezikovne politike in za to se bom vedno trudil, čeprav je moje mnenje glede tega večkrat v popolnem nasprotju s tistim, ki ga zagovarjajo ostalih članov deželne vlade s predsednikom na čelu.«
To je povedal deželni odbornik za kulturo Elio De Anna včeraj v Vidmu, kjer so predstavili publikacijo, ki je nastala na podlagi raziskave o jezikovnih skupnostih v naši deželi, ki sta jo leta 2009 opravila Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) in Furlansko filološko društvo s finančno podporo Dežele FJK.
Rezultate raziskave o jezikovnih skupnostih v naši deželi je podrobneje predstavil prof. Emidij Susič. Na srečanju, ki ga je vodil direktor Službe za deželne sorojake v tujini in manjšinske jezike Giuseppe Napoli, pa so spregovorili še vršilec dolžnosti ravnatelja Slorija Devan Jagodic, predsednik Furlanskega filološkega društva Lorenzo Pelizzo, predsednik Deželne agencije za furlanski jezik Lorenzo Zanon in člana Deželne posvetovalne komisije za slovensko oziroma nemško manjšino Michele Coren ter Alfredo Sandrini. Med gosti naj omenimo tudi slovensko konzulko Bojano Cipot in deželnega svetnika Igorja Gabrovca.
Odbornik De Anna je tudi napovedal, da želi Dežela Furlanija-Julijska krajina kandidirati za sedež Evropske agencije za manjšinske jezike, ki bi lahko ustrezno mesto našla v Villi Manin. Kot je sam poudaril, je naša dežela edina evropska regija, kjer se govorijo štirje različni jeziki, njena večjezična stvarnost pa se počasi razvija v večkulturnost, ta dva pojma pa se med sabo močno razlikujeta.
V naši deželi danes približno 600 tisoč ljudi govori furlansko, 120 tisoč slovensko, približno 25 do 30 tisoč pa nemško. Kar v 199 občinah od 219 pa se poleg italijanščine govori vsaj en manjšinski jezik. Dejansko to pomeni, da približno 80% deželnega prebivalstva sestavljajo pripadniki manjšinskih jezikovnih skupnosti. De Anna je še dodal, da bodo v Saurisu priredili Dan nemškega jezika. Predviden je tudi Dan slovenskega jezika, a še izbirajo med tremi kraji, ki bi ga lahko gostili, kar zadeva Dan furlanščine pa še čakajo na predloge društev in združenj.
Kar zadeva samo raziskavo, je prof. Susič povedal, da so intervjuvali 3.000 prebivalcev iz različnih jezikovnih območij: 2.150 iz predelov, kjer se govori furlansko (40% furlanskega, 10% italijanskega in furlanskega, 33% samo italijanskega maternega jezika), 750 iz krajev, kjer živi slovenska jezikovna skupnost (31% intervjuvancev je kot materni jezik navedlo slovenščino, 4% tako slovenščino kot italijanščino, 45% le italijanščino) in 100 iz območja, kjer je prisotna nemška manjšina (41% italijanskega maternega jezika, 27% nemškega, 5% nemškega in italijanskega).
Raziskava je bila torej kar obširna in omogoča številne primerjave tudi med tremi manjšinskimi skupnostmi. Iz nje na primer izhaja boljše poznavanje svojih pravic oziroma zaščitnih norm pri slovenski in nemški narodnostni skupnosti, ki tudi bolj poudarjata pomen izobraževanja v svojem jeziku. Tudi na območju, kjer prebivajo Furlani, pa so intervjuvanci zaznali večjo pozornost do manjšinske skupnosti tako na področju šolstva kot v javnih rabi jezika. Večina intervjuvancev je tudi menila, da bi morali furlanščino poučevati v šoli.
O izobraževanju v slovenščini pa je spregovoril tudi predstavnik Deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino Michele Coren, ki je povedal, da so bili Slovenci na Videmskem vedno šibkejši člen slovenske jezikovne skupnosti v naši deželi, danes pa se lahko mlajše generacije, kljub določenim napetostim, ki še vedno ostajajo, izobražujejo tako v slovenščini kot v italijanščini, raba slovenskega jezika pa postaja vse bolj naravna. (NM)

Več novic na www.primorski.eu