Obnova vile Vipolže

Vila Vipolže je edini preostali in menda najlepši primer t.i. beneške gradnje v Sloveniji. Njeni temelji naj bi bili stari celo 2.000 let, nanje so potem večkrat dozidali objekte, ki so bili potem tudi porušeni. Z obnovo, ki se je pričela prejšnji mesec, bodo objektu znova vrnili videz iz obdobja manierizma na prelomu iz 16. na 17. stoletje. Gradbinci te dni izvajajo statično sanacijo zidov.

»V času 2. svetovne vojne je bila v objektu bolnišnica, nato je na ostrešje leta 1944 ali 1945 padla bomba …« ve povedati Blaž Tanko iz podizvajalskega podjetja Emsa, ki trenutno v vili izvaja omenjena dela. Ker je diplomiral na temo uporabe naravnega kamna v gradbeništvu, takoj doda, da so trije dimniki, ki so od skupno štirih še ostali na strehi vile, unikatni izdelek. Kamni so ročno klesani, kar jih naredi nekaj posebnega. Dimnikov, ki bi bili narejeni v takšnem slogu in na takšen način, v Sloveniji ni, zatrjuje.

Zidarji v teh dneh hitijo z delom. Ker jim v teh dneh nagaja muhasto deževno vreme, so z deli nekoliko v zaostanku. Vsa dela na objektu naj bi bila po prvotnih načrtih zaključena že konec leta – roke lovijo zaradi evropskega denarja - a se ta terminski plan ne bo izšel. Obnova se bo po besedah direktorja briške občinske uprave Andreja Markočiča, zavlekla v prihodnjo pomlad. Enajst milijonov evrov evropskega denarja zato ne bo ogroženega, pravi Markočič. Preostala dva milijona evrov od skupnega zneska 13 milijonov evrov, kolikor je »težka« naložba, bo prispevalo Ministrstvo za kulturo.

Ideja za obnovo vile je stara že skoraj dvajset let. Leta 2008 je bila izdelana projektna dokumentacija in ko je že kazalo, da se bo v zvezi z obnovo le nekaj premaknilo, se je v resnici zataknilo zaradi pritožb neizbranih izvajalcev na razpisu za obnovitvena dela. Tudi potem, ko je omenjeno ministrstvo lanskega oktobra za najugodnejšega izvajalca izbralo družbo Kolektor Koling iz Idrije, sta se drugi dve neizbrani podjetji pritožili in vložili še zahtevo za predrevizijski postopek, nato pa še revizijo na Državni revizijski komisiji, ki pa je letošnjega marca odločila, da njihovo pritožbo zavrne. Dela so se torej lahko začela. Restavratorji so z objekta odvzeli kose, ki jih bodo prenovili, gradbeniki pa so najprej morali v objekt – grad, kot ga imenujejo domačini – napeljati elektriko, poskrbeti za vodovod in razširitev dostopne poti do lokalne ceste. Sedaj je na vrsti statična sanacija objekta.

Gradbinci bodo do pomladi prenovili štiri etaže gradu v skupni izmeri dobrih 2.000 kvadratnih metrov. V 41 metrov dolgi kleti, ki sega po vsej dolžini objekta, bo vinska klet z degustacijskimi prostori in kuhinjo, v pritličju objekta bo recepcija, muzejski prostor, večnamenska dvorana in kavarna z zunanjo teraso. Prvo nadstropje bo namenjeno kongresni dejavnosti, poleg bosta sobi za bankete. V mansardi bo šest apartmajev.

V sklop obnove sodi tudi ureditev parka, ki obdaja vilo. Ta je nekaj posebnega že zaradi orjaških cipres, ki naj bi bile med najstarejšimi v Evropi.

Katja Munih

Več novic na www.primorski.eu