Evropska unija, ta neznanka

Evropska unija je pojem, s katerim se vsakodnevno srečujemo, ker pač v njej živimo, po drugi strani pa marsikomu, predvsem mlajšim generacijam, predstavlja nejasen, morda nekoliko tuj princip.

Voliti ali ne voliti, to je zdaj vprašanje!
Konec maja 2014 bodo potekale volitve v Evropski parlament. S svojim glasom bodo lahko prispevali vsi polnoletni državljani držav članic EU (ki so avtomatično tudi državljani Evropske unije). S projektom CITOYEN želi Evropski parlament v tem okviru senzibilizirati širšo javnost s svojimi smernicami. Pri njem smo sodelovali tudi Šumovci: pripravili smo anketo namenjeno vsem mladim med 18. in 35. letom starosti

Akcija je predstavljala pravcati izziv, saj mnogi niso izkazali posebnega zanimanja do odgovarjanja na naša vprašanja. Kakorkoli že nam je na koncu le uspelo dobiti 33 anketirancev. Brez hiške Primorskega dnevnika na Ulici Cassa di Risparmio, kjer smo v okviru Slofesta dežurali tudi Šumovci, pa bi bila naloga še veliko bolj zahtevna. Glede na število zbranih odgovorov seveda ne gre za nobeno strokovno raziskavo, izidi ankete pa lahko nudijo zanimiv izsek o poznavanju evropske stvarnosti s strani nekaterih mladih Slovencev v Italiji. Povedno je npr. dejstvo, da večina izmed intervjuvancev sploh ne ve, kdo so trenutni evroposlanci.

Zakaj naj torej pravzaprav volimo za poslance v Evropskem parlamentu? Marsikomu se lahko Evropski parlament zdi preveč oddaljen od realnega življenja, da bi se s tem obremenjeval.

EU pa za našo celino in svet vendarle predstavlja vsestransko stabilnost; v evropskih institucijah se gradijo odnosi med državami, sestavljajo se mednarodni zakoni, rešujejo se težave, ki bremenijo države članice in svet okoli njih. Nenazadnje predstavlja EU izredno ekonomsko stabilnost.

Res je, da so nam lahko evropske institucije, tudi Evropski parlament, za katerega sami volimo, nekoliko tuje: v mislih pa moramo imeti dejstvo, da se družbeno-ekonomska stabilnost v ogromni „evropski deželi“ začenja prav s tem: s pogovori, zasedanji, sejami in osebnimi odnosi, ki jih – v tem primeru Parlament – skupen prostor, gradi.

Evroprojekti: od ideje do nastanka
Evropskih projektov je veliko: manjših, večjih, mladinskih, delovnih … Večina naših intervjuvancev pozna projekt Erasmus, ki deluje preko povezave med univerzami v različnih državah. Največkrat, ko se govori o evropskih projektih, pa so to projekti, ki jih razpiše in financira EU, da bi državljane spodbudila k spoznavanju in bolj aktivni vključitvi v zadeve, na katerih slonijo evropske smernice, kot so mednarodno sodelovanje, osveščanje državljanov s tem, kaj je evropski prostor, ali kot v našem primeru, spodbuda državljanom, naj se spomnijo, da imajo tudi sami pravico, da volijo za Evropski parlament.

Ostali poznani projekti med intervjuvanci so: YEN – Youth European Nationalities, ki združuje mladinske organizacije manjšin iz vse Evrope, Comenius, ki je namenjen v prvi vrsti dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi, Jezik Lingua, ki ga finansira program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007-2013 in Youth in Action, ki spodbuja medsebojno solidarnost, sožitje in razvoj med mladimi. Nekateri anketiranci so bili mnenja, da je koristno namenjati sredstva evropskim projektom, drugi projektov niso poznali, tretji so tudi sami aktivno vključeni v enega ali več projektov in se na zadevo bolje spoznajo: „Gotovo je koristno namenjati sredstva, sicer pa bi bolj spodbujal pogled na vsebine in malo manj na birokracijo in finančno plat“. Eden od projektov, ki je poznan med obrazi naše slovenske skupnosti v Italiji je projekt LEX (ravno tako ga finansira program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007-2013), ki ima kot cilj analizo, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji.

Res je: veliko je birokracije, papirjev, komunikacije. Projekti pa se eden od drugega razlikujejo. Za mlade so prav gotovo bolj koristni tisti, ki temeljijo na konkretnem dialogu, skupnih delavnicah, predvsem pa na gradnji osebnih odnosov. Rast in razvoj medkulturnega prostora je namreč to, da se naši jeziki prepletajo na pravilen način, tako da bodo stopali v prihodnost po skupni poti Evrope.

Drsenje v Ekstazo smrti?
S precejšnjo gotovostjo lahko rečemo, da vsak dan slišimo besedo Evropa, pa naj bo to v poročanju medijev, v pogovoru na cesti ali v kakšni drugi situaciji. Tudi politiki nikakor ne smejo obiti tega pojma, če želijo biti aktualni in prodorni.

Večina naših intervjuvancev je na zadnje vprašanje Šumove ankete „Kaj ti pomeni Evropa?“ odgovorila, da je slednja prispodoba udejanjanja načela skupnosti, sožitja, združevanja, stikov različnih kultur in jezikov, skupnega delovanja. Evropa omogoča večjo složnost in dialog med narodi. Pod njenim vodilom se skuša „z vzajemnimi močmi izboljšati gospodarsko in kulturno bogastvo posameznikov in držav.“ Bratstvo, kooperacija in sodelovanje so za marsikoga postale sopomenke za Evropo. “Zaradi nje živimo že 60 let v miru“, potrjuje ena izmed zapisanih izjav. Na bolj praktičnih aspektih se utrip neposrednega doživljanja evropske skupnosti odraža na svobodnem potovanju brez meja. Brez pregrad se odpirajo številne nove priložnosti za osebno rast, ne samo profesionalno, temveč tudi čustveno, kar je za mladega človeka še kako bistveno. V tem duhu lahko beremo sledeč odgovor: „Evropa mi pomeni večjo mobilnost in predvsem nove prijatelje.“ Še desetletje od tega bi si to težko domišljali. Vse skupaj lahko postane povsem običajno, skoraj banalno, kot je izjavil anketiranec „živim v EU od rojstva“. Dojemanje tega velikega bogastva kot neko naravno danost pa bi se lahko v določenih primerih prelevilo v vse prej kot koristno. Čutiti se del velike evropske družine je nekaj povsem pozitivnega, zanjo pa moramo biti pripravljeni tudi nekaj dati, se o njej informirati, le tako bomo lahko spremenili njene morebitne pomankljivosti.

Mnogi anketiranci so izjavili, da „bi bilo bolje, če Evropa ne bi imela dolgov.“ Trenutna ekonomska kriza, ki se globoko zajeda v naša življenja, nam vedno bolj zastira pogled. Skrb za lastno preživetje in samoohranitev nam večkrat onemogoča, da lucidno analiziramo dane možnosti in se skupaj konkretno angažiramo za njihovo polnopravno udejanjanje. O tem jasno priča trditev razmišljujočega anketiranca: “Trenutno je izraz Evropa sinonim za blodnje in zablode, ki jih proizvaja kriza. Slednja vrača svet v Kosovelovo Ekstazo smrti po stotih letih.“ Isti odgovor pa se potem nadaljuje tako:“Drugače pa je Evropa vendarle nekaj svetlega, daljnovidnega in edina rešitev za preživetje tega gnilega političnega sistema.“

Včasih se res počutimo čisto majhne, popolnoma nemočne in izpostavljene milosti in nemilosti neizprosnega kolesja neprizanesljive situacije. Vztrajati in ohranjati pozitiven pogled kljub črnogledemu ozadju, pa je danes več kot nujno! Evropa igra v vsem tem ključno vlogo. Naloga vseh nas je, da verjamemo vanjo in udejanjamo prvine, ki nam jih ponuja. Le tako bo namreč poleg abstraktnega pojma postala tudi konkretno zasidran del našega vsakdana.