Hrvati mirijo Slovence (in Italijane)

V okviru Programa raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov na Jadranu so hrvaški strokovnjaki v Piranu predstavili študijo okoljskih vplivov. Za slovensko morje vplivov ni, razen ob morebitni nesreči, pravijo v Zagrebu. Vodja sektorja za strateško presojo vplivov na okolje na slovenskem okoljskem ministrstvu Vesna Kolar Planinšič je pojasnila, da gre za strateški načrt, na podlagi katerega se bodo izvajale nadaljnje raziskave. Slovenija ni še nikoli sodelovala v tako zgodnji fazi tovrstnega načrta, je še dodala. Podobne pogovore vodi Hrvaška tudi z Italijo in Črno goro. Na Hrvaškem je trenutno dejavnih okoli 20 ploščadi, je povedala Barbara Dorić s hrvaške agencije za ogljikovodike in dodala, da je od leta 2007 do leta 2013 proizvodnja nafte na Hrvaškem upadla za celih 28,5 odstotka, v Jadranu pa so zdaj odkrili neizkoriščen potencial. Prva faza raziskav bo trajala do pet let, na območju severnega Jadrana pa so določili osem raziskovalnih področij, je še povedala Dorićeva. Naravovarstveno združenje Greenpeace je na slovensko okoljsko ministrstvo medtem poslalo prošnjo za podaljšanje roka za zbiranje pripomb in predlogov v zvezi z javno razgrnitvijo, saj so prepričani, da je vsebina preveč pomembna, da bi zanjo veljal administrativno določen minimalni rok 30 dni.Vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros je povedala, da je Italija v tem primeru določila bistveno daljši rok, in dodala: Mesec dni ne dovoljuje, da se pravočasno pridobijo dodatna strokovna mnenja in analize za področja, ki bodo verjetno imela pomemben čezmejni vpliv. V organizaciji Greenpeace so pred začetkom obravnave v Piranu razgrnili protestne panoje, o pomenu tega po njihovem mnenju spornega projekta pa priča uspešnost kampanje S.O.S. za Jadran. V samo dveh tednih je v Sloveniji več kot 6.900 posameznikov oddalo svoj podpis v podporo skupini S.O.S za Jadran, ki se na Hrvaškem bori za ustavitev projekta, je poročala TV Slovenija.