»Alpsko podnebje že danes skorajda ne predvideva več ledenikov«

Renato R. Colucci, tržaški glaciolog, je raziskovalec na Polarnem inštitutu Italijanskega znanstvenega sveta, na Univerzi v Trstu pa je zunanji predavatelj glaciologije. Tekom svoje raziskovalne kariere se je udeležil ekspedicij na ledenikih v Himalaji, Andih in na Antarktiki. Poleg tega je predsednik meteorološkega društva Società Meteorologica Alpino-Adriatica, za katerega redno pripravlja vremenska in podnebna poročila o naših krajih.

Začniva v Alpah, kjer opažamo, da je vse manj ledenikov, tisti, ki ostajajo, pa so vedno manjši. Pred kratkim sem bral raziskavo, po kateri v FJK kmalu ne bomo imeli več ledenikov. Kakšno je torej stanje pri nas?

Na ravni Alp je taljenje ledenikov v zadnjih treh do petih letih zelo pospešilo. Veliko nazadovanje ledenikov se je začelo s koncem 80. let prejšnjega stoletja, odtlej se je postopoma stopnjevalo. Sedaj smo na paroksističih ravneh, če si izposodim izraz od vulkanologov. Zakaj se to dogaja? Ker je ozračje vedno toplejše. Poletja so daljša in toplejša. Posledično, tudi če sneži dovolj obilno pozimi in bi se ta sneg lahko spremenil v led, pa se ta sneg stali veliko hitreje kot se je v preteklosti. Sezona taljenja je veliko daljša in bolj ostra, prav zaradi teh toplejših poletij.

Zato so vsi ledeniki pod približno 3500 metri višine - in v Alpah se malokaj nahaja nad 3500 metri - v popolnem neravnotežju s podnebjem. To pomeni, da obstajajo ti ledeniki kot spomin na podnebje, ki ga ni več, saj tudi ne izginejo v enem samem letnem času. Ledenik, debel 100 metrov, bo potreboval 30, 40, 50 let, da bo izginil, tudi če se nahaja v okolju, ki je postalo neugodno za njegov obstoj. To je tudi to, kar se dogaja. Alpsko podnebje že danes skorajda ne predvideva več ledenikov. Vztrajajo le kot spomin na nekaj, česar ni več.

Pred časom sem bral reportažo o prilagoditvi življenja na Alpe brez ledenikov. Poudarek je bil na ledenikih kot vodnih rezervoarjih. Kakšne pa so druge vloge ledenikov?

Ledeniki so pomemben regulator mikroklime, zato zagotavljajo na ekosistemski ravni preživetje visokogorskih alpskih vrst, ki bodo izumrle, ko bodo izginili ledeniki. Pri tem mislim tako na živali kot tudi na rastline. To je le en primer.

Glede vode, to je postransko poglavje. V Alpah bo voda vedno prisotna, tudi ko bodo ledeniki izginili. Jasno je, da se bo morda razpoložljivost vode spreminjala glede na letne čase. Morda bo v poletnem času primanjkovala voda, ker ne bo ledenikov, ki bi takrat dobavljali vodo. Vode bo primanjkovalo predvsem v obdobjih z manj padavinami. Pri nas pa je to manj zaskrbljujoče kot drugje.

V Himalaji in Andih so ledeniki namreč zelo pomembni za dobavo vode. Tam obstajajo območja, kjer bo izginotje ledenikov lahko imelo zelo hude posledice za družbeno ureditev. Na novo bo treba premisliti marsikaj.

Lahko še rešimo ledenike?

Ne, absolutno ne. Niti, če bi udejanjili vse potrebne ukrepe. Če se jaz počutim slabo, če sem bolan, moram najprej izvedeti, kaj imam. Morda je zanimivo tudi izvedeti, kako sem se tega nalezel. Pri podnebju vemo, kaj se dogaja. Temperature se višajo in vemo, zakaj se višajo. Vzrok so emisije, ki jih povzroča človek. O tem ni več dvomov, in pustimo na strani neumnosti, ki jih slišimo in beremo na spletu.

Velika večina ledenikov je obsojena na izginotje. Preden se podnebje spet uravna na stanje, ki bi omogočilo preživetje ledenikov, bo preteklo zelo dolgo obdobje. Da bi se to zgodilo hitreje, bi se moralo zgoditi kaj katastrofalnega. Ledenike bi se lahko rešilo, ampak na nezaželene načine, saj je boljše, da se kaj tako nenadnega ne zgodi. Podnebje bi se moralo spremeniti od danes na jutri.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.