»Biti drugačen je bogastvo, hkrati pa je večkrat boleče«

Od drugod, iz daljave: o Trstu je lažje govoriti, ko gledaš nanj odmaknjeno, zemljepisno in psihološko.

Za Betino Prenz, avtorico prispevka Parabola dell’estraneità (Parabola odtujenosti), objavljenega v knjigi Trieste - Uno sguardo intimverso (Trst - Intimno-protislovni pogled), je tokratna namišljena razdalja locirana v Rovinju.

Ta istrski obmorski kraj v vašem primeru nakazuje dvojno vez: po eni strani gre za morje, ki je nepogrešljiv element Trsta, po drugi strani pa je Istra rojstni kraj vaših prednikov, ki so se izselili v Argentino. Izbira torej ni naključna.

Rovinj sem si seveda izposodila, da iz primerne razdalje pogledam na Trst, ki je moje mesto. Sicer pa sem prepričana, da je oddaljenost nujna, fiziološka, ko govorimo o odnosih, o raznih odnosih. Tudi npr. s starši: oddaljenost ti omogoči, da razbereš določene stvari, da doumeš njihov globlji pomen. Ponavljam, Trst je moje mesto, vendar nosim v sebi tudi druga mesta, v katerih sem živela. Zato je moj Trst nekakšno ogledalo, v katerem se zrcalijo tudi drugi kraji, ki so del mojega življenja. Tovrstna izkušnja je skupna vsem, ki so živeli v različnih svetovih.

Mesto, pa čeprav v njem živiš že veliko let, lahko tudi skoraj celo življenje, te nikoli ne sprejme brez rezerv, ne spozna te za sestavni del mesta. V omenjeni pripovedi ste namreč zapisali, »ko imaš občutek, da si doma, spoznaš, da si še vedno tujek«.

Trst je posebno mesto. Če v sebi združuješ več jezikov in kultur, če si prehodil različne kraje in se zadržal v raznih prostorih, pravzaprav ne pripadaš povsem nikomur. Zase lahko rečem, da sem Tržačanka, saj sem večino življenja preživela v tem mestu. Prišla sem, ko sem bila stara 11 let po štirih letih Beograda, argentinskih staršev in španskega jezika. Razumljivo je, da si drugačen. Biti drugačen oziroma pripadati več kulturam je bogastvo, istočasno pa je večkrat boleče. Počutiš se odtujenega, zato sem tudi za naslov svoje pripovedi izbrala pojem odtujenosti. V Trstu me imajo za Argentinko, v Argentini za Italijanko. Nikoli nisi samo eno, ker se je v tebe naselila drugačnost.

Celoten intervju lahko preberete v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku v Poletnem miksu. Kot vsak petek objavljamo tudi stran Relax s križanko in drugimi igrami. Nadaljujejo se tudi novela Uršca Grnatca Borisa Pangerca, strip o Plečniku in roman Dušana Jelinčiča Bela dama Devinska, ki ga krasijo fotografije Maria Magajne.