Do konca stoletja bo v Alpah ostalo le še dvanajst odstotkov ledenikov

Alpe se približujejo obdobju največjega izginjanja ledenikov doslej. Najnovejša mednarodna študija, ki je bila pred kratkim objavljena v reviji Nature Climate Change, namreč opozarja, da bo ob globalnem segrevanju v mejah, kot jih predvideva Pariški podnebni sporazum, leta 2041 izginilo okoli dva tisoč ledenikov. V resnici pa bo slika v prihodnje precej bolj dramatična, saj bo segrevanje ozračja v naslednjih desetletjih zagotovo višje od 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Raziskovalci univerze ETH Zürich zato predvidevajo, da bo »vrh izginjanja ledenikov« leta 2055, saj jih bo tisto leto izginilo največ, kar štiri tisoč.

Fenomen je v Alpah bolj izrazit kot drugje po svetu, ker v tem gorskem sistemu najdemo pretežno manjše ledenike na nižjih nadmorskih višinah, ki se na višje temperature odzovejo hitreje. Raziskovalci so tako izračunali, da bo v alpskem loku do leta 2100 ostalo približno 12 odstotkov današnjih ledenikov, kar pomeni približno 430 od okoli 3000 še »preživelih« ledenikov. Če bi se svet po sedanjih podnebnih politikah približal segrevanju za približno 2,7 °C, bi jih v Srednji Evropi do leta 2100 ostalo le še za približno tri odstotke.

Stanje drugje po svetu ni veliko drugače. Naš planet vsako leto izgubi približno tisoč ledenikov, v prihodnjih letih pa se bo tempo taljenja pospešil tudi na večjih in višje ležečih ledeniških območjih. Medtem ko bo polovica ledenikov v Alpah ali v južnoameriških Andih izginila v dveh desetletjih, se bo denimo na Grenlandiji in na obrobju Antarktike vrhunec izginotja zgodil pozneje, a še vedno v stoletju.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.