Dostavno podjetje Glovo se je znašlo pod drobnogledom milanskega tožilca Paola Storarija, ki je v zadnjih letih sprožil več preiskav zaradi sistemskega izkoriščanja delavcev (it. caporalato). Med temi so nekatere zadevale tudi italijanske modne hiše in druge dostavne družbe. Za podjetje Foodinho, italijansko »podružnico« dostavnega kolosa Glovo, je tožilec odredil sodni nadzor. Več kot 40.000 delavcev - toliko jih je omenjenih v sklepu tožilstva, 40.000 dostavljavcev dela v Milanu, drugje po Italiji jih je še 2000 - naj bi delalo v nedostojnih razmerah in za plačilo, ki je globoko pod pragom revščine, v nekaterih primerih za več kot 75 odstotkov nižje in za 81 odstotkov manj od tega, kar za tako zaposlitev določa kolektivna pogodba.
Preiskovana sta tako Španec Pierre Miquel Oscar, ustanovitelj in dostavnega podjetja Glovo, kot podjetje Foodinho, pri katerem je edini upravitelj že omenjeni podjetnik. In to zaradi sistemskega izkoriščanja delavcev oziroma »zaposlovanja delavcev v izkoriščevalskih pogojih in izrabljanja stiske dostavljavcev«. Natančnejši vpogled v ponižujoče izkušnje delavcev, ki na dom dostavljajo hrano, mnogi s kolesi, nekateri s skuterji ali drugimi manjšimi vozili, ponujajo pričevanja, ki jih je Storari vključil v nujno odločbo, s katero je tudi določil Adriana Romanoja za sodnega upravitelja.
Stiska, ne pa izbira
Mnoge priče so karabinjerjem, ki preiskujejo primer, povedale, da so v finančni stiski, a da si enostavno ne morejo privoščiti, da ne bi delale, saj potrebujejo denar za preživetje, poleg tega skušajo kaj poslati tudi domov. Med dostavljavci so namreč predvsem mlajši priseljenci. Riderji povprečno delajo od 8 do 12 ur dnevno, z zelo kratkimi pavzami. Spet drugi je povedal, da v enem dnevu opravi kakih 20 dostav in prevozi 50 do 60 km. »Počutim se kot številka. In če mi slučajno ukradejo kolo, se moram znajti sam,« je povedal eden izmed pričevalcev iz vrst Glovovih dostavljavcev.
Na to, da »nismo le številke, smo ljudje,« je v času nacifašizma opozarjal Karel Destovnik - Kajuh. Nad slovenskim narodom so se takrat znašali okupatorski in kolaboracionistični biriči. Prav tako neusmiljen je danes kapitalizem, kjer je dobiček najvišja vrednota, pomembnejša tudi od človekovega dostojanstva.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku