Kaj se zgodi, če so otroci z razvojno jezikovno motnjo izpostavljeni dvojezičnosti oziroma italijanskemu in slovenskemu jeziku? Kaj pokaže primerjava s kognitivnimi sposobnostmi otrok z enako diagnozo, izpostavljenimi le enemu jeziku, italijanščini? Na ti vprašanji je skušala najti odgovor čezmejna raziskava, izsledki katere so bili nedavno objavljeni v mednarodni znanstveni reviji Bilingualism: language and cognition (Dvojezičnost: jezik in znanje), ki izhaja pri univerzi Cambridge.
Z raziskavo, ki jo je koordiniral Andrea Marini, profesor z Univerze v Vidmu, so ugotovili, da dvojezičnost krepi kognitivne sposobnosti pri dvojezičnih otrocih z razvojno jezikovno motnjo in nikakor ne vpliva negativno na njihov jezikovni razvoj. Pri raziskavi o vplivu dvojezičnosti na kognitivne in jezikovne sposobnosti otrok z razvojno jezikovno motnjo so sodelovali Univerza v Vidmu, pediatrična bolnišnica Eugenio Medea iz Lecca, društvo La nostra Famiglia (Naša družina) iz Pasian di Prata v Furlaniji, univerzitetno javno zdravstveno podjetje za osrednjo Furlanijo (ASUFC) ter Zdravstveni dom iz Kopra. Izpeljavo raziskave, v katero je bilo vpletenih 30 otrok z razvojno jezikovno motnjo, je omogočila donacija podjetja Friulana Accessori.
Čezmejna študija je pokazala dva glavna rezultata: dvojezični otroci z razvojno jezikovno motnjo so se izkazali podobno kot enojezični otroci z isto diagnozo. Dvojezični otroci so se bolje odrezali pri kognitivnih nalogah, ki so denimo zahtevale spremljale lastne uspešnosti ter inhibicijo dajanja neustreznih odgovorov.
Ekipo, ki se je podpisala pod raziskavo, sta koordinirala Andrea Marini in Sara Andreetta z videmske univerze, Martina Ozbič in Alda Mita iz pediatrične bolnišnica Eugenio Medea iz Lecca, Barbara Piccolo z javnega zdravstvenega podjetja za osrednjo Furlanijo ter Moira Berginc iz koprskega zdravstvenega doma.
Več v četrtkovem Primorskem dnevniku.