Fedriga pogojuje tudi slovensko manjšino

Za pripadnike slovenske manjšine, kot za vse italijanske državljane, bo leto 2027 pomembno volilno leto. Po parlamentarnih in občinskih volitvah bodo najbrž stekli tudi postopki za deželne volitve, ki bodo sicer skoraj gotovo leta 2028, morda pa prej. Zanimivo, da je usoda vseh treh volilnih preizkušenj v marsičem odvisna od predsednika Furlanije Julijske krajine Massimiliana Fedrige oziroma od njegove odločitve, če bo kandidiral za tržaškega župana, ali pa če se bo potegoval za mesto senatorja ali poslanca. Za tretji predsedniški mandat v FJK, ki ga bi Fedriga gotovo izkoristil, je namreč potreben čudež, v katerega ne verjame niti sam.

Redne parlamentarne volitve so napovedane septembra prihodnje leto, skoraj gotovo pa bodo predčasne, to se pravi spomladi. Trenutno ni izgledov, da bo nov zakon vseboval takšna ali drugačna jamstvena določila za slovensko manjšino, potem ko poslanska zbornica ni ugodila predlogoma Demokratske stranke (DS) in Slovenske skupnosti (SSk).

Če ne bo izgledov za tretji predsedniški mandat Fedrige, je malo verjetno, da bo FJK dobila nov volilni zakon. V tem primeru bi se ohranila možnost, da se stranka (ali lista) slovenske manjšine na deželnih volitvah lahko poveže z drugo stranko in z enim odstotkom veljavnih glasov na deželni ravni izvoli svojega svetnika. SSk je na osnovi povezave z DS izvolila Igorja Gabrovca in Marka Pisanija, Slovenci v DS pa so dvakrat zaporedoma (na volitvah 2018 in 2023) ostali brez predstavnika v deželnem svetu.