Francija mlajšim od 15 let prepovedala družbena omrežja

Francija je v torek kot prva članica EU potrdila zakon, ki otrokom, mlajšim od 15 let, prepoveduje uporabo družbenih omrežij. Besedilo zakona ne predvideva sankcij za starše ali otroke v primeru kršitev, saj bodo morali upravljavci družbenih omrežij sami uvesti učinkovit sistem preverjanja starosti. Francoski primer je prebil led v dolgi in doslej zelo razdrobljeni evropski razpravi o omejevanju družbenih omrežij za otroke. Debate so sicer dobile nov zagon v začetku meseca, ko je Evropska komisija objavila poročilo strokovne skupine, ki predlaga enotno omejitev dostopa za mlajše od 13 let, pri čemer bi lahko posamezne države uvedle še strožja pravila.

Komisija napoveduje konkretne predloge na ravni unije po poletju, cilj pa ostaja nespremenjen: zmanjšati je treba tveganja in doseči, da bodo digitalne storitve za mladoletnike varne že v osnovi. Omenjeno poročilo uporablja širši pojem »družbeni mediji+«, ki poleg Facebooka, Instagrama in TikToka zajema videoportale, klepetalnike, spletne igre in portale z umetnointeligenčnimi asistenti. Razlog za takšno odločitev je dejstvo, da otroci pridejo v stik z neprimernimi vsebinami, nevarnimi stiki in zasvojevalnimi mehanizmi tudi zunaj družbenih omrežij.

Pri slovenskem centru Logout opozarjajo, da starostna omejitev ne bo zadostovala in da mora biti odgovornost predvsem na platformah, ne pa na otrocih in starših. Podobno menijo na Spletni točki za varnost na internetu - Safe.si, kjer izpostavljajo, da lahko nenadna prepoved prekine koristne socialne in ustvarjalne dejavnosti ter mlade preusmeri na manj nadzorovane storitve. Antropolog Dan Podjed dodaja, da digitalne zasvojenosti ni mogoče reševati le pri otrocih, saj odrasli s stalno dosegljivostjo in uporabo telefonov med skupnim časom v družini ustvarjajo vzorec, ki ga nato prepovedujejo mladim.

Mreža EU Kids Online opozarja, da popolna prepoved otrokom ne odvzame le tveganj, temveč tudi podporne skupnosti, informacije in stik z vrstniki. V raziskavi med več kot 29.000 evropskimi otroki jih 45 odstotkov ni menilo, da bi se zaradi starostne prepovedi počutili varneje. V mreži zato zagovarjajo doslednejše izvajanje pravil za platforme namesto prelaganja bremena in odgovornosti na mlade. Starostna omejitev je koristno orodje, zlasti ker posamezni starši težko odložijo otrokov vstop v digitalni svet, če je v njem že ves šolski razred. Prepoved pa je le del zaščitnega sistema, ki ga morajo dopolniti še varnost po zasnovi, odgovornost podjetij, digitalna pismenost vseh in pomoč žrtvam ter resnične možnosti za druženje zunaj zaslona.