Italijanski desničar, ki zagovarja prepustnico

K odprtju meje med Italijo in Slovenijo ter Avstrijo poziva tudi občinski svetnik na Trbižu, zastopnik najbolj desne italijanske parlamentarne stranke Fratelli d'Italia Franco Baritussio. V svoji stranki je glede odnosa do Slovenije in slovenske manjšine v Italiji izjema.

Beremo, da ste v občinskem svetu na Trbižu predlagali poziv oblastem, naj omogočijo prosto prečkanje meje za obmejno prebivalstvo ...

Da, po zgledu stare prepustnice (izreče v slovenščini, op. p.), ki je v času Jugoslavije omogočala obmejno mobilnost.

Zakaj?

Gorica in Trst sta urbani okolji, kar Trbiž in celotna Kanalska dolina nista. Mi nimamo mesta v bližini, ki bi nas v celoti oskrbovalo.

Bodiva konkretna. Zakaj je za Kanalsko dolino pomembno, da ni zapornic na mejnih prehodih z Avstrijo in Slovenijo?

Trbiž je izgubil priliv ljudi iz Avstrije in Slovenije. Ti za nekatere predstavljajo od 70 do 80 odstotkov vseh strank.

Je to vaša ocena ali uradni podatek?

Gostinec s Kokove, tik na meji, mi je rekel, da 90 odstotkov njegovih strank je tujcev. Ne sprenevedajmo se: v Kanalski dolini živi malo ljudi, trgovci brez tujcev ne preživijo. In na mejah zdaj stoji zid, ki ločuje ljudi.

Svetnik Lige v deželnem svetu Diego Bernardis opozarja, da bi bilo odprtje mej v tem trenutku nož v hrbet trgovcem v Italiji. Trgovine so tu povečini še zaprte, zato bi ljudje šli po nakupe čez mejo.

Razumem to stališče, a opozarjam, da je pri nas problem ravno obraten. Ko bomo tu spet smeli odpreti trgovine, kdo bo v njih kupoval, če so meje zaprte?

Predlog o dovoljenju za prehajanje meje po vzoru prepustnice odmeva tudi med Slovenci v Italiji. Mnenja so deljena.

Razumljivo.

Nekateri pravijo, da bi bilo vzpostavljanje dokumentov korak nazaj v čas. Drugi trdijo, da bi bilo obmejno prebivalstvo privilegirano, kar bi ustvarilo diskriminacijo v Furlaniji - Julijski krajini. Kako ste se vi spomnili na prepustnico?

Zamisel se mi je porodila zaradi zgodbe tukajšnjega območja. Z razkrojem Jugoslavije in kasnejšim padcem meja so se povečali osebni in gospodarski stiki. Že v času Jugoslavije pa je bila prepustnica način, da smo premoščali takratno zaprtje. A naj bo jasno, da bi morebitno prepustnico odpravili, čim so razmere s koronavirusom povsem pod nadzorom.

Vi ste v občinskem svetu na Trbižu svetnik opozicije ...

Sem v nenavadnem položaju: sem desnosredinska opozicija desnosredinski večini. (Se zasmeje).

No, kako bo večina sprejela vaš poziv k ukrepanju za prost prehod meje?

Predlog je zdaj v občinskem svetu, ki pa deluje skladno z zaostrenimi razmerami. Počakajmo. Vem pa, da ima župan dobre odnose s kolegi v Bovcu in Kranjski Gori. Z njima se je tudi prav pred kratkim srečal na mejnih prehodih Rateče in Predel, navzoč je bil tudi slovenski notranji minister. Tudi poslanec Krivec, nekdanji župan Bovca, je bil zraven. Veste, tu je tudi psihološki dejavnik: brez teh institucionalnih srečanj z občinami v Avstriji in Sloveniji smo tu le še skriti žep.

Stremite k čezmejnemu sodelovanju, v letih, ko ste bili župan Trbiža (1997-2007), ste zagovarjali postavitev večjezičnih napisov. Nenavadno za italijanskega desničarja.

Mislim, da so korenine in tradicija temelj družbe. Če so na nekem območju korenine in tradicija mešane, to ne sme biti razlog, da jih zatremo. Vsi morajo imeti enake pravice. Je pa res, da je ta pristop lažje zagovarjati v štirijezični Kanalski dolini kot pa tam, kjer sta samo dve skupnosti. Konfrontacija med dvema je običajno ostrejša. In zgodovina nam žal ne pomaga, glede na rane, ki so nastale. A jaz verjamem, da je treba sprejemati zakone, ki vse skupnosti postavljajo na isto raven brez neskladij. Tu smo zaradi večjezičnosti v prednosti. Ponavljam: kjer se prepirata dva, je težje.