Manjšine prehitele Menio in desnico

Od septembrskih volitev do danes je bilo v parlamentu vloženih kar nekaj zakonskih predlogov, ki tako ali drugače zadevajo jezikovne manjšine. V glavnem gre za predloge z negativnim predznakom, katerih predlagatelji so senatorji in poslanci Bratov Italije, izjema so zakonski osnutki za ratifikacijo Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki jo je Svet Evrope sprejel daljnega leta 1992. Italijanska vlada jo je osvojila osem let kasneje, parlament pa je 31 let po sprejetju še ni ratificiral.

V senatni komisiji se še ni pričela obravnava zakonskega predloga tržaškega senatorja Roberta Menie, ki se zavzema, da bi člen ustave, ki določa barve italijanske zastave, dopolnili z določilom, »da je italijanski jezik uradni jezik republike. Vsi državljani imajo dolžnost, da ga poznajo in pravico, da ga uporabljajo.« Do tukaj nič posebnega.

Popolnoma neumestna pa je v spremnem besedilu predloga senatorja Menie omemba slovenščine, češ da v FJK – podobno kot nemščina na Južnem Tirolskem ogroža italijanščino. Poslanec Bratov Italije Fabio Rampelli je šel še dlje, saj predlaga, da bi v šestem členu ustave priznanje italijanščine imelo prednost pred zaščito jezikovnih manjšin.

Miloš Budin in Tamara Blažina sta pri ratifikaciji evropske manjšinske listine naletela na nepremostljive ovire in to tudi v času, ko so bile na oblasti levosredinske vlade. Več sreče bo mogoče v prihodnjih mesecihimela senatorka Tatjana Rojc, ki je že v prejšnji zakonodajni dobi skušala doseči ratifikacijo, a ji žal ni uspelo. Ratifikacijski postopek se je pred kratkjim začel v pristojnih senatnih komisijah.