Mladi imajo manj radi narečja kot starejše osebe

Italijanska narečja so bogastvo in pomemben del kulturne dediščine na regionalni in lokalni ravni. Vsaj eno od krajevnih govoric razume večina prebivalcev, čeprav se zlasti mladi raje pogovarjajo v bolj zbornem jeziku. Tako bi lahko povzeli rezultate ene od zadnjih raziskav tržaške javnomnenjske agencije SWG, ki je na podlagi odgovorov 800 reprezentativnih anketirancev ponudila vpogled v to, kaj si ljudje mislijo tako o narečjih kot tudi o manjšinskih jezikih.

Po zbranih podatkih narečje svojega okoliša razume velika večina anketiranih. 37 % ga tudi pogosto uporablja, 35 % pa redkeje. 23 % ga nikoli ne govori, le 5 % pa ga sploh ne razume. Pri tem je opaziti izrazit generacijski razkorak: starejši od 64 let se v narečju sporazumevajo približno dvakrat pogosteje kot mladi.

Raba narečnih govoric je po svoje povezana s čustvi in intimo, zato je pretežno omejena na družinski krog (57 %), v skoraj polovici primerov pa so anketiranci priznali, da narečne izraze uporabljajo, ko se jezijo. Tovrstna raba je manj prisotna v širših vsakdanjih stikih in v delovnih okoljih, kar nakazuje postopno spreminjanje jezikovnih navad. Kljub temu večina italijanskih govorcev narečij ne povezuje z nižjo ravnjo izobrazbe, temveč s starejšim in konservativnim prebivalstvom, pogosteje tudi s tistimi, ki živijo na podeželju.

Narečjem se vsekakor priznava močna identitetna in kulturna vrednost, zato javnost podpira njihovo institucionalno varstvo. Narečni izrazi mnogim vzbujajo občutek bližine in pripadnosti, zato jih ne razumejo zgolj kot ostanek preteklosti. Njihova uporaba na nacionalnih televizijskih kanalih je praviloma sprejemljiva, čeprav ji približno tretjina prebivalcev ni naklonjena.

Tudi do jezikovnih manjšin se večina ljudi opredeljuje pozitivno. Tak pogled je posebej izrazit pri starostni skupini od 35 do 44 let: 70 % vprašanih namreč meni, da manjšinski jeziki predstavljajo pomembno kulturno obogatitev.