Na Hrvaškem za dve tretjini manj Slovencev

Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani je dr. Barbara Riman, višja znanstvena sodelavka na tem inštitutu, predstavila projekt oziroma študijo Slovenska skupnost na Hrvaškem v sodobnem kontekstu. Gre za prvo tako obsežno študijo, ki jo bo konec meseca pospremilo še zaključno poročilo na več kot 160 straneh. Zato je tudi podnaslov primerno dolg, namreč Analiza njenega socialno-ekonomskega položaja in odnosa njenih pripadnikov do slovenskega jezika ter kulture in politične participacije. Raziskovalci so se projekta, ki so ga začeli oktobra leta 2023, lotili z več raziskovalnimi in znanstvenimi metodami, od intervjujev, opravili so jih dvajset, anket, 246 anketirancev, upoštevali so demografija, statistiko, ekonomijo.

V oči bode, da se je po hrvaških popisih prebivalstva slovenska manjšina od leta 1991 do 2021 zmanjšala kar za dve tretjini, to je s 23.376 na 7729 pripadnikov. Morda je treba tukaj dodati, da celo hrvaški raziskovalci menijo, da zadnji popis prebivalstva ni bil najbolj realen. Kakorkoli, za to slovensko skupnost je značilna relativno visoka starost, saj je kar 51,3 odstotka njenih pripadnikov starejših od 65 let. Mlajših od 30 let je le 7,2 odstotka. Otrok do 14 leta pa je celo samo 265, kar pomeni proporcionalno štirikrat manj, kakor je značilno za vso hrvaško populacijo. Poleg tega, da prevladujejo ženske, 65 odstotkov, je manjšina na Hrvaškem naseljena zelo razpršeno in med njimi so velike lokalne razlike. Še največ pripadnikov manjšine je bilo po popisu iz leta 2021 v Reki in Gorskem Kotarju, čez 1500, in v Istri okoli 1500. Sledi Zagreb s 1300 Slovenci.

Po primerjavi obeh popisov se je število pripadnikov slovenske manjšine zvišalo le v občini Buje s 157 na 253 in v Čabru s 79 na 106. Vsekakor je identiteta Slovencev na Hrvaškem, kot je omenila Riman, »heterogena in večplastna«, saj se tisti, ki se označujejo za pripadnike manjšine kar v 40 odstotkih pravzaprav izrekajo za Hrvate, 30 odstotkov za Slovence, preostali pa za oboje.»Študija je tudi prvič sistematično ugotavljala socialno-ekonomski položaj manjšine,« je dejala Barbara Riman. »Čeprav vseh statističnih podatkov do sredine septembra še nismo pridobili, pa že lahko zatrdimo, da so Slovenci na Hrvaškem v ekonomsko boljšem položaju od večine hrvaškega prebivalstva.« Kar 80 odstotkov anketiranih je namreč zatrdilo, da jim materialno nič ne manjka. Med njimi jih je sicer dobrih deset odstotkov zaposlenih v Sloveniji, vsaj 40 odstotkov pa jih ima fakultetno izobrazbo.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku