»Na konferenci o varstvu slovenske manjšine pričakujemo nove smernice«

Deželni svetnik Marko Pisani bo predsedoval četrti deželni konferenci o varstvu slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini, ki bo potekala ta petek, 9., in prihodnji, 16. maja, v dvorani deželnega sveta FJK v Trstu (želja je sicer bila, da se vsaj en dan izpelje v Gorici, tudi v luči Evropske prestolnice kulture, a zaradi tehnične neopremljenosti dvorane bivšega goriškega pokrajinskega sveta to ni bilo mogoče).

Poleg ocene o izvajanju deželnega zakona št. 26/2007 za Slovence bo, zlasti 16. maja, govor tudi o vprašanju priznavanja v Sloveniji oz. tujini pridobljenih študijskih naslovov in strokovnih nazivov, pri čemer so strokovna poročila, ki so jih pripravile raziskovalke Slovenskega raziskovalnega inštituta, že na voljo na spletni strani deželnega sveta. Od konference, na kateri bodo udeležence pozdravili predsednik deželnega sveta Mauro Bordin, deželni odbornik za lokalno samoupravo in manjšinske jezike Pierpaolo Roberti in senatorka Tatjana Rojc, pa Pisani pričakuje predvsem konkretne smernice glede sprememb, s katerimi se sooča narodna skupnost.

Od četrte deželne konference nas loči le nekaj dni. Ste pripravljeni?

Deželno konferenco določa zakon št. 26/2007, ki predvideva, da poteka vsakih pet let, in sicer vsaj v teku 24 mesecev po začetku novega mandata deželne vlade, tako da se morebitne smernice, ki bi izšle iz konference, dalo skušati že izvesti že v tekočem mandatu. Pripravljalni odbor se je sestal že lani poleti, strokovni partner je tudi tokrat Slovenski raziskovalni inštitut, ki je pripravil strokovna poročila za posamezne sklope. Novost pa je ta, da bo prvi dan, 9. maj, namenjen oceni izvajanja zakona št. 26/2007 ter položaju rezijanščine in drugih krajevnih govoric v videmski pokrajini, drugi dan, 16. maj, pa bo posvečen problematiki, o kateri sklepamo, da je v tem trenutku zelo pereča, kar izhaja tudi iz vesti, ki jih prejemamo od naših mladih iz sveta šole. Gre za to, da ugriznemo v kislo jabolko priznavanja diplom, pridobljenih v Sloveniji oz. tujini. To sicer ne spada v delokrog dežele, vendar smo menili, da gre za trenutno zelo pereč problem, ki je seveda povezan tudi z vizijo nadaljnjega razvoja slovenskega šolstva v Italiji.

Kaj pričakujete od tega?

Za prvi dan se pričakuje, da vidimo, kako je z izvajanjem zakonskih določil o zaščiti slovenskega jezika, katere so bile pomanjkljivosti oz. kaj se ni izvedlo od zadnje deželne konference in da se nastavijo nove smernice predvsem v luči hitro spreminjajočih se naših družbenih okvirov. Naša narodna skupnost je podvržena demografskemu padcu in v tej luči pričakujemo tudi nove smernice.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.