Prijava
Na tramvajskem svetovnem prvenstvu tekme spretnosti in bovlinga
Reportaža o prvem svetovnem prvenstvu v vožnji tramvajev, ki se je dogajalo na Dunaju. Doslej so obstajala samo evropska prvenstva
Dunaj |
12. nov. 2025 | 9:49
Vozniki so se morali izogniti tudi kartonastemu paru, ki je na pločniku plesal valček(
)
Med najbolj kreativnimi preizkušnjami je bil tramvajski bovling(
)
Drezine skoraj nihče ni potisnil do točk(
)
Dark Theme
Dunaj je septembra gostil prvo svetovno prvenstvo v vožnji tramvajev. Kar lahko zveni kot bizaren projekt, ki nagovarja le izvedence, je bil dejansko pravi praznik javnega prevoza.
Letošnje je bilo sicer prvo svetovno prvenstvo, doslej pa so že obstajala evropska prvenstva tramvajarjev oz. »tramvjerjev«, kot imenujejo voznike tramvajev tržaški Slovenci. Vsako leto gosti prvenstvo, ki je bilo do lanskega leta »zgolj evropsko« drugo omrežje javnega prevoza s tramvajsko infrastrukturo. Vse ekipe tekmujejo z domačimi tramvaji, saj bi bilo prevažanje »domačih« tramvajev po svetu za potrebe prvenstva preveč zapleteno, zato pa imajo v dneh pred prvenstvom čas za opravljanje poskusnih voženj oziroma trening.
Na dunajskem Ringu, cestnem - in seveda tramvajskem - obroču, ki obdaja strogi center avstrijske prestolnice, se je v soboto, 13. septembra, pomerilo petdeset voznic in voznikov tramvajev, ki so tekmovali v dvojicah. Prvo svetovno prvenstvo so osvojili domačini, dunajska voznika Elisabeth Urbanitsch in Florian Isaku. Drugo mesto je zasedla poljska reprezentanca, ekipa iz Poznana, na tretje mesto pa sta se povzpela voznika iz norveške prestolnice Oslo. Tekmovanje je potekalo v dveh krogih, v prvem je vozil en voznik, v drugem pa drugi.
V čem pa sploh tekmujejo vozniki tramvajev? Ob preizkušnjah, kot so natančno zaviranje in držanje konstantne hitrosti, ki dejansko dokazujejo tehnično spretnost voznikov, so si organizatorji omislili tudi bolj kreativne discipline, kot sta tramvajski bovling in kerling. Pri bovlingu so morali vozniki zapeljati v napihljivo kroglo in jo poriniti proti šesterici stožcev. Za vsakega, ki se je podrl, so, kot sicer pri običajnem bovlingu, prejeli točke. Kerling je bil bolj zapleten. S tramvajem so morali udeleženci poriniti drezino in se nato ustaviti, pri tem pa so upali, da se bo drezina ustavila ob markaciji. Skoraj vsi vozniki so jo sicer potisnili premočno in le malokdo je pri tej preizkušnji sploh prejel kakšno točko. Seveda je do izraza prišlo tudi timsko delo, med drugim so morali vozniki voziti vzvratno, ne da bi videli, kje se morajo ustaviti. Edini namig je bila kolegova piščal.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.
