Novembra bo tretja deželna konferenca o zaščiti slovenske manjšine

12. in 19. novembra letos bo v prostorih deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine v Trstu potekala tretja deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine. Na konferenci, ki bi bila morala potekati že lani, a se to zaradi pandemije covida-19 ni zgodilo, bodo po besedah podpredsednika deželnega sveta FJK Igorja Gabrovca začeli tam, kjer so zaključili na zadnji konferenci leta 2017.

Gabrovec, ki je na današnjem srečanju v Trgovskem domu v Gorici vodil uvodni dogodek v bližajočo se konferenco, je orisal predvsem štiri področja, ki jih bodo vzeli v pretres: to so preverjanje izvajanja določil deželnega zaščitnega zakona št. 26/2007, dalje ukrepi v korist rezijanščine ter jezikovnih različic Nediških, Terske in Kanalske doline, tretjič delovanje Centralnega urada za slovenski jezik in mreže javnih storitev v slovenskem jeziku, četrtič pa preverjanje stopnje izvajanja zaščitnih določil, ki jih predvideva 10. člen državnega zaščitnega zakona št. 38/2001 o vidni dvojezičnosti. Temu je pripravljalni odbor dodal še poglavje o deželni jezikovno politiki za zaščito, promocijo in ovrednotenje slovenščine v FJK. 12. novembra bodo predstavili uvodne referate, nato bodo delovne skupine imele teden dni časa, da pripravijo svoje zaključke, ki jih bodo predstavili 19. novembra.

Na današnjem srečanju v Trgovskem domu pa je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic orisal zaključke druge deželne konference, ki je potekala 24. in 25. novembra 2017 v Gorici in Trstu. Takrat so opravili obračun desetih let dogajanja po sprejetju deželnega zaščitnega zakona leta 2007, pregledali izvajanje ukrepov v korist rezijanščine ter jezikovnih različic v Benečiji, ocenili trenutno stanje Centralnega urada za slovenski jezik ter obravnavali vprašanje predstavništva slovenske manjšine. Takrat se je ugotovilo na primer, da bi bilo potrebno ustanoviti ustrezno službo za jezikovne skupnosti pri predsedstvu deželne vlade, dati pomembnejšo vlogo deželni posvetovalni komisiji, sklicati posebno konferenco o dvojezičnem šolstvu, spodbuditi reševanje vprašanja šumevcev, okrepiti deželni sklad za manjšino, ustanoviti urad varuha jezikovnih pravic, povečati dotacije za videmsko pokrajino ter zaupati strokovni komisiji nalogo, da oblikuje predlog zapisa rezijanščine, dalje krepiti šolanje v Kanalski dolini in Reziji, dati Centralnemu uradu za slovenski jezik vodilno vlogo pri izvajanju storitev na področju slovenskega jezika ter mu zagotoviti 40 redno zaposlenih visoko kvalificiranih sodelavcev. Na področju političnega predstavništva pa izvesti neposredno izvolitev vodstva oz »parlamenta« manjšine oz. združiti obe krovni organizaciji v konfederacijo. Nekatere stvari so se tu uresničile, marsikaj pa ostaja še nerešeno, je opozoril Jagodic, čemur je pritrdil tudi Gabrovec, ki je največji napredek ugotovil pri uradu za slovenski jezik, do izboljšanja je prišlo tudi glede predstavništva, medtem ko sam opaža glede rezijanščine in govoric v Benečiji celo nazadovanje.

Drugače so na srečanju pomen konference poudarili predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, predstavnik Sveta slovenskih organizacij Julijan Čavdek, konzul Republike Slovenije v Trstu Peter Golob, deželni odbornik Pierpaolo Roberti (na zvočnem posnetku) in predsednik pete komisije deželnega sveta FJK Diego Bernardis.