»Öcalanova napoved ni bila presenečenje«

Jeseni leta 2023 je Primorski dnevnik objavil obsežen intervju z Ramonom Mantovanijem, nekdanjim poslancem Stranke komunistične prenove. Mantovani, ki se je rodil leta 1955 v Manresi v Kataloniji, vendar se je družina kmalu preselila v Italijo, kjer se je že mlad vključil v politiko, najprej v KPI, kasneje pa je bil med ustanovitelji Stranke komunistične prenove, je bil v poslansko zbornico prvič izvoljen leta 1992, nato ponovno leta 1996 in še dvakrat potrjen, vse do leta 2008. Po upokojitvi se je preselil v Barcelono.

Mantovani je novembra 1998 v Rim pospremil kurdskega voditelja Abdulaha Öcalana, predsednika stranke PKK (Kurdske delavske stranke) v prepričanju, da bo v Italiji prejel politični azil. Zgodba se je razpletla drugače in Öcalan je, potem ko mu italijanska vlada, ki jo je takrat vodil Massimo D’Alema, ni podelila azila, odpotoval v Nairobi, kjer so ga agenti turških tajnih služb zajeli in prepeljali v Turčijo, v zapor na otoku Imrali v Marmarskem morju, kjer je zaprt že 26 let.

Mantovani je dogajanju v zvezi s Kurdi, seveda tudi dogajanju v zvezi z Öcalanom vsa ta leta sledil, čeprav mu stiki z njim niso bili dovoljeni. Ko je pred dnevi Öcalan razglasil konec oboroženega boja Kurdov v Turčiji in napovedal razpust stranke PKK, je Mantovani v dnevniku Il Manifesto objavil dolgo analizo dogajanja, ki jo je še dodatno poglobil v tem intervjuju za Primorski dnevnik.

Vas je presenetila Öcalanova napoved, da razpusti stranko PKK in preneha z oboroženim bojem proti Turčiji?

Pravzaprav ne, ni me presenetila, delno tudi zato, ker sem že imel informacije, da je imela delegacija prokurdske stranke Dem, ki ga je obiskala, z njim pogovor, o katerem lahko rečemo, da je bil zgodovinski.

Drugič pa zato, ker se je pač slej ko prej moralo zgoditi, da bi PKK pripravila politično ofenzivo z zahtevo po mirovnih pogajanjih. Seveda pa nisem pričakoval tako svečanega dogodka.

Res, to je bilo formalno sporočilo ob prisotnosti vseh voditeljev kurdske stranke, torej kolektivna in premišljena politična izbira.

Da, to absolutno drži. Do neke mere je presenetljivo, kajti Öcalan je živel zadnja tri leta v popolni osamitvi, ni imel stikov z nikomer, niti z družinskimi člani in svojimi odvetniki. Šele po posegu voditelja desničarske nacionalistične stranke v parlamentu, ki je dejal, da je napočil čas, da se pogovarjajo s Kurdi in da rešijo to vprašanje, se je pojavila ta priložnost. Öcalan je dejal, da soglaša s to možnostjo, kar sicer govori že nekaj let in voditelji stranke Dem so razvili pobudo, s katero smo zdaj vsi seznanjeni. Turška vlada jim je dovolila, da ga obiščejo, da posnamejo srečanje z njim, ki ga sicer oblasti niso dovolile predvajati, dovolile pa so objavo tega, kar je Öcalan na srečanju povedal. To pa je le majhna podrobnost. Vse ostalo je potekalo po predvidevanjih.Ali so do tega privedla pogajanja z vlado, in, če so obstajala, kaj so zadevala?