Podatki potrjujejo, da je podnebna kriza postala že del vsakdana

Noč med 16. in 17. novembrom letos si bodo prebivalci Verse večno zapomnili, saj bodo posledice poplav trajale še veliko let, predvsem za družine, ki več časa se ne bodo mogle vrniti domov. Nihče v Bračanu pa ne bo mogel pozabiti smrti 83-letne Guerrine Skocaj in 32-letnega Quirina Kuhnerta, ki je umrl, medtem ko je junaško poskušal rešiti starejšo sosedo pred zemeljskim plazom, ki je odnesel njuni življenji in tri hiše. Naši kraji niso edini, ki so podvrženi posledicam podnebnih sprememb, ki jih je povzročil in jih še naprej povzroča človek. Porast števila ekstremnih vremenskih dogodkov je refren, ki se ponavlja vsako leto, ne sme pa postati »dolgočasen«, saj je prav, da se na te zadeve opozarja, predvsem v obdobju, ko se je tudi Evropska unija odločila za delni korak nazaj na poti k razogljičenju. Vsakoletno poročilo, ki ga organizacija Legambiente pripravlja s skupino Unipol, predstavili pa so ga v torek, s podatki za leto 2025 vnovično potrjuje, da je podnebna kriza postala del našega vsakdana.

V Italiji so namreč letos zabeležili 376 ekstremnih vremenskih pojavov, kar je za 5,9 % več kot leta 2024, ko smo poročali, da se je število pomnožilo za šestkrat v primerjavi z letom 2015. Najpogostejši pojavi, opozarja Legambiente, so poplave, primeri, ko reke prestopijo bregove in škoda, ki jo povzroča veter. Okoljevarstvenike še posebej skrbi porast števila primerov, vezanih na rekordne temperature (+94,1 %), na zemeljske plazove, ki jih sprožajo intenzivni nalivi (+42,2 %) in na veter (+28,3 %). Pojavi, ki so tudi pri nas zelo pogosti. Na zemeljske plazove smo spomnili, ko smo omenili tragedijo v Bračanu, burja pa je nazadnje v Trstu povzročala preglavice za božič.

Več v sredinem Primorskem dnevniku.