Podnebnim spremembam se morajo prilagajati tudi pridelovalci krompirja

Podnebna kriza povzroča opazne in konkretne spremembe v svetu, kakršnega smo poznali doslej. Najbolj opazne so tiste, ki jih občutimo na naši koži, kot so denimo dolgi in nadležni vročinski valovi, ali drugi ekstremni vremenski pojavi, kot so neurja. Zdaj pa spremembe prihajajo tudi na naš krožnik, saj se morajo novim okoliščinam prilagajati tudi pridelovalci krompirja.

Kaže, da bodo morali začeti sejati nove sorte krompirja, ustvarjene z gensko selekcijo, da bi lahko bolje kljubovale podnebju, ki bi do leta 2100 v naši deželi lahko privedlo do zvišanja povprečne temperature za kar 6° C ter do 20-odstotnega zmanjšanja padavin.

To so razkrili na poletnem strokovnem simpoziju, ki ga redno prireja Zadruga pridelovalcev krompirja Furlanije - Julijske krajine (Copropà) in se je letos odvijal v kraju Zoppola pri Pordenonu. Strokovnjaki, ki so tam spregovorili o »novodobnem« krompirju – Raffaella Petris in Valentina Cacitti z Deželne agencije za razvoj podeželja (ERSA) in Bruno Parisi iz Sveta za kmetijsko raziskovanje v Bologni – so nazorno predstavili, kako zviševanje temperatur lahko pomenljivo vpliva na znižanje količine pridelka. Poleg tega, opozarjajo, višje temperature spodbujajo razmnoževanje škodljivcev in plevela.

Ni sredozemska rastlina

»Krompir po svoji naravi ni sredozemska rastlina, zato je primerneje izbirati tiste sorte, ki imajo večje liste, kar pomaga pri zmanjševanju temperature tal. To dejansko pomeni opustitev nekaterih tradicionalnih sort, manj primernih za prilagajanje podnebnim spremembam, ki so vsem na očeh,« je dejal Bruno Parisi. Na prilagajanju sort spremenjenim podnebnim razmeram delajo pri Deželni agenciji za razvoj podeželja, ki opravlja teste na kar 48 sortah, tako da opazujejo njihovo rast.

Pri nas težava sadike in voda

V naših krajih je pridelava krompirja manj obsežna, večinoma je za domačo rabo, nujo po prilagajanju sort krompirja spreminjajočim se podnebnim razmeram je komentirala agronomka Natascia Riggi. Če se v Furlaniji pripravljajo na izbiro novih sort, ki bi lahko bolje kljubovale višjim temperaturam, pa je sogovornica za naše kraje naštela druge ovire. »Bolj kot vprašanje, katere sorte izbrati, se pri nas pojavlja težava, kje sploh dobiti sadike,« je dejala agronomka in ob tem pripomnila, da si velike multinacionalke, denimo take s hitro hrano, na menijih katere najdemo tudi krompirček, »zagotovijo« večji del teh.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.