Policisti prvič priznali, da je pri Peršmanu prišlo do napak

V četrtek je na koroškem upravnem sodišču potekala prva obravnava, vezana na neutemeljeno policijsko racijo med antifašističnim taborom na Peršmanovi domačiji, simbolnem kraju slovenskega upora proti nacizmu na Koroškem. Tam so nacisti 25. aprila 1945 umorili enajst civilistov.

Četrtkov proces zadeva sicer politično sorazmerno nepomembna vprašanja. Trojica žensk - dve udeleženki tabora, ena prostovoljna vodička po muzeju na domačiji - je vložila pritožbo zoper domnevno neutemeljeno kontrolo dokumentov. Vodička je med racijo po muzeju spremljala družino z Dunaja, policisti sploh niso ločevali med udeleženci tabora in drugimi gosti. Vodičko so policisti legitimirali tudi na cesti proti Železni Kapli. Legitimiranje oseb je v Avstriji dokaj strogo urejeno. Narok na upravnem sodišču pa je bil bolj zanimiv zaradi (ne-) odgovorov policije in prvega priznanja, da ni potekalo vse pravilno.

Naroka se je namreč udeležil tudi vodja racije Gerold Taschek, ki je po poročanju edinega navzočega medija, dnevnika Der Standard, na mnoga vprašanja odgovoril, da se ne spominja. Na dve vprašanji pa ni hotel odgovoriti. Najprej na to, od kod informacija, da se pri Peršmanu dogajajo upravni prekrški. Drugič, od kod so vedeli za antifašistični tabor.

Med razlogi za racijo je Taschek navedel tudi »določeno sovraštvo do države«. Zaradi palestinske zastave je omenil antisemitizem. Taschek je dodal, da je bil tabor sumljiv, ker naj bi šlo za »tajno srečanje«. Odvetnik Clemens Lahner ga je pri tem opozoril, da je med drugimi napoved tabora objavil časnik Novice, katerega berejo tudi na pristojnem okrajnem glavarstvu.

Odločitev sodnika v zvezi z legitimiranjem oseb bo objavljena pisno, na obravnavi je bil prisoten zastopnik deželnega policijskega poveljstva, ki je prvič priznal, »da je prišlo do napak«. Korošci pa zaman čakajo na uradna opravičila.