»Poskrbeti moraš za hrano, toploto in zavetje«

Zadeva je konec letošnjega marca postala na mah aktualna zaradi ne ravno posrečenega video posnetka, v katerem evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib razlaga, kaj vse je potrebno za preživetje za čas 72 ur v slučaju naravne katastrofe, velike nesreče ali - in prav na to je namigovala komisarka - vojne. A ne glede na to, se o potrebi po primerni pripravi na izredne razmere govori že leta, na to v Italiji opozarjajo na primer združenja, ki sodelujejo s civilno zaščito, v Sloveniji pa je napotke mogoče najti na primer na spletnih straneh Uprave za zaščito in reševanje. Tudi uradne spletne strani švicarskih oblasti, kjer je kultura tovrstne preventive oziroma pripravljenosti precej razvita, vsebujejo napotke o najnujnejšem tudi glede na število družinskih članov.

Poleg tega spletni portal YouTube ponuja celo vrsto video posnetkov, v katerih tako usposobljeni reševalci kot navadni pohodniki delijo na svete, kako pripraviti torbo oziroma nahrbtnik z najnujnejšim za preživetje v izrednih razmerah za krajše obdobje, pri čemer nekateri poleg vode, hrane, ustreznih oblačil in kompleta za prvo pomoč svetujejo še zemljevid domačega kraja in okolice, denar v gotovini, kopije osebnih dokumentov in hišnih ključev, mobilni telefon z napajalnikom in prenosno baterijo (power bankom), manjši radijski aparat in baterijsko svetilko. Najdejo pa se tudi taki, ki poleg že znamenitega žepnega švicarskega noža svetujejo celo fračo, nekateri pa si v nahrbtnik namestijo tudi mačeto.

Svarilo pred biznisom

Upokojeni goriški pedagog, taborniški starosta in voditelj tečajev preživetja Aldo Rupel, ki je ob tisti priložnosti našemu dnevniku posredoval ironično kritično pismo s tem v zvezi, napoveduje, da bodo potrebo po najnujnejšem spremenili v biznis.

»Če se zaostrijo razmere, določenih predmetov ne bodo več proizvajali in da se jih nadomesti, bodo napihovali te neumnosti. V Novi Gorici je res krožil vic o tem, kako pripraviti čelade za piščance s tem, da se zvijejo zamaški za steklenice,» pravi Rupel, ki ima drugače bogate izkušnje preživetja v naravi ter sledi načelu gesla »Nič nas ne sme presenetiti«, s katerim so v bivši Jugoslaviji prebivalstvo želeli pripraviti na morebitne izredne razmere.

Pogovor z Aldom Ruplom je nastal ob začetku aprila, kmalu po sporočilih Evropske komisije oziroma komisarke Lahbib. Kot sam pravi, ima za seboj vsaj 150 noči bivakiranja v gozdovih in hribih, s čutarico, ko je bilo treba v snegu prižgati ogenj z eno vžigalico. Znanje je po lastnih besedah pridobival z branjem učbenikov, ki so jih uporabljali za pripravo britanskih specialcev, a ne samo tam.

Tudi Aldo Rupel - brat Skala ima znameniti nahrbtnik z najnujnejšim.

»Vedno sem imel pripravljen nahrbtnik za 36 ur preživetja, a ne samo za izredne primere, ampak tudi za slučaje, ko so me na primer poklicali, da bi šli v soboto v hribe,» pravi. Prvo načelo pri nahrbtniku za preživetje mora biti to, da je nahrbtnik lahek in pri pripravi je treba upoštevati tri osnovna načela, ki se jih je Rupel naučil iz angleških vojaških priročnikov: poskrbeti moraš za hrano, toploto in zavetje, vse v minimalni obliki.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.