»Poveljnik Raba ne zasluži spoštovanja«

V bližini Barija stoji največje vojaško pokopališče v Italiji, ki hrani posmrtne ostanke več kot 75 tisoč italijanskih vojakov, od katerih jih je 45 tisoč brez imena. Vojaki so v drugi svetovni vojni padli v nekdanji Jugoslaviji, Albaniji Grčiji in v Afriki, pokopališče so uradno odprli leta 1967. »V časopisnih člankih in reportažah o gradnji pokopališča, da ne govorimo o izjavah in govorih predstavnikov oblasti, nisem niti enkrat slišal besede fašizem in razlog zakaj so ti vojaki padli daleč od doma«, pravi zgodovinar Andrea Giuseppini, ki je o pokopališču objavil obširno študijo.

Giuseppinija je k obisku pokopališča spodbudila tragična zgodba italijanskega taborišča na Rabu, saj je tam pokopan tudi njegov poveljnik Vincenzo Cujuli. Umrl je septembra 1943 v Kamporju na Rabu, njegove posmrtne ostanke pa so v Apulijo pripeljali 31. maja 1971. Giuseppini se v svoji raziskavi sprašuje koliko Italijanov sploh pozna tragično zgodbo rabskega taborišča in zakaj nihče od uradnih zastopnikov Italije še ni obiskal tega kraja trpljenja.

V brošuri, ki je na voljo obiskovalcem pokopališča, je z enim samim stavkom bežno omenjena italijanska kolonialistična politika v Afriki, o tem kaj so italijanski vojaki vsega počenjali v okupiranih deželah pa nič. Giuseppiniju se zdi prav, da se lahko sorodniki vojakov spoštljivo spominjajo svojcev, ne more pa sprejeti, da se najvišji predstavniki Italije klanjajo padlim v drugi vojni, ne da bi kdaj sploh omenjali okupacijske in kolonialistične politike, da ne govorimo o vojnih zločinih.