Sobota, 08 februar 2025
Iskanje

Poznavanje jezikov predpogoj za odmišljanje meje

V Maksu Matej Šekli in Janoš Ježovnik o prepletanju jezikov v tem prostoru in pomenu prizadevanj za ohranjanje večjezičnosti

19. jan. 2025 | 8:39
Dark Theme

V knjigarni kavarni Maks v Novi Gorici je ta teden potekal drugi večer cikla Episkop z naslovom Na začetku je bil glas. Gosta večera sta bila Matej Šekli, Novogoričan, predavatelj primerjalnega jezikoslovja slovanskih jezikov na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete in raziskovalec na ZRC SAZU, ter Janoš Ježovnik, raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU. Predavatelja sta razkrila plasti goriške jezikovne stvarnosti ter osvetlila zgodovino sobivanja različnih jezikov na Goriškem. Pokazala sta, kako so se jeziki in narečja na tem območju prepletali ter vplivali drug na drugega.

Dogodek je bil razdeljen v tri vsebinske sklope. V prvem delu sta predavatelja predstavila zgodovino poimenovanj za Solkan in Novo Gorico. Drugi sklop je bil posvečen primerom večjezičnosti v Gorici, tretji pa literarnim utrinkom, ki pričajo o jezikovnem bogastvu območja.

Izpostavila sta zanimive zgodovinske primere, kot je preoblikovanje zemljepisnih imen. Slovani so od romanskih prebivalcev prevzeli ime Siliganum in ga skozi stoletja preoblikovali v Solkan. Furlani pa so od Slovanov prevzeli ime Gorica, ki danes v obsoški furlanščini zveni kot Guriza. Takšni primeri naravnega prenosa med jeziki so značilni za območja, kjer se srečujejo različni jeziki.

Goriška je bila stičišče jezikov in kultur, kjer so jeziki sobivali in vplivali drug na drugega. Predavatelja sta poudarila, da do sredine 19. stoletja jezik ni bil ključni identifikacijski dejavnik. Takrat je bilo povsem običajno, da sta soseda govorila različna jezika, vendar sta se kljub temu razumela. Bila je ena kultura, ki se je izražala v več jezikih.

Kot primer te večjezičnosti sta izpostavila pesem grofa Karla Coroninija Cronberga Das Österreichische Küstenland, ki je bila leta 1881 prevedena v tri jezike Goriške grofije – v furlanščino (prevedel Giovanni Battista Bosizio), slovenščino (Josip Cimperman) in italijanščino (kneginja Teresa Hohenlohe). Vse štiri verzije so bile objavljene v knjižici, natisnjeni v goriški tiskarni Hilarianische Druckerei.

Predavatelja sta opozorila na problem pomanjkljivega poučevanja italijanščine v Novi Gorici in slovenščine v Gorici. Poudarila sta, da so poznavanje svojega jezika in kulture v času, prostoru in družbi, poznavanje sosedskih jezikov in kultur v dani kulturnozgodovinski regiji ter poznavanje globalnega jezika za komunikacijo na širši mednarodni ravni predpogoji za odmišljanje meje ter ozaveščanje jezikovne in kulturne celote goriškega prostora. Prizadevanja za ohranjanje večjezičnosti bi lahko prispevala k boljši medsebojni povezanosti in krepitvi kulturne dediščine tega edinstvenega območja.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava