Prvi korak k vračanju pokrajin

Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je v torek, 31. januarja, s 24 glasovi desnosredinske večine proti 15 glasovom opozicije izglasoval predlog državnega zakona o spremembi besedila deželnega statuta, v katerega bi spet vnesli pokrajine oz., kot piše v besedilu, »večje območne samoupravne enote« (v italijanščini »enti di area vasta«). Ob tem so svetniki, vedno z glasovi večine, sprejeli tudi popravek, ki določa, da bo deželni svet odslej stalno štel 49 članov ne glede na spremembe v številu prebivalstva v deželi. Gre za prvi korak v smeri vračanja pokrajin, čeprav pod drugim imenom, v FJK, pri čemer bo moralo besedilo zdaj romati v državni parlament.

Poldrugo stran dolgo besedilo v šestih členih spreminja nekatere in odpravlja nekatere druge člene ustavnega zakona iz leta 1963 o posebnem statutu FJK. Nove večje območne samoupravne enote bodo neposredno voljene, njihove pristojnosti, ozemeljski obseg in način poteka izvolitve pa bodo določili z deželnim zakonom. Za vladajočo desno sredino lokalna samouprava zahteva vmesni organ, ki naj predstavlja vez med Deželo in občinami glede vrste funkcij, ki jih Dežela težko izvaja v vsakem posameznem kraju. S tem, da bodo ti organi voljeni, bodo občani bolj zaščiteni, menijo v desni sredini.

Levosredinska opozicija pa meni, da je ponovna uvedba voljenih pokrajin v nasprotju z vračanjem polne avtonomije občinam, dalje je popolna vrnitev v preteklost, ki ne služi ničemur in kaže na pomanjkanje vizije prihodnosti ter je daleč od resničnih zahtev občanov, ki nočejo novih ustanov, birokracije, stolčkov in stroškov. Vrnitev pokrajin ne bo rešila odprtih vprašanj in predstavlja figov list, da se zakrije neuspeh desnosredinske reforme lokalne samouprave, zaradi katere so zlasti majhne občine izgubile v povprečju 25,5 odstotka, ponekod tudi do 80 odstotkov uslužbencev.

Drugače je deželni svet na torkovi seji tudi začel obravnavo o zakonskem predlogu svetnikov Francesca Russa (DS) in Marka Pisanija (DS-Slovenska skupnost) o ustanovitvi tržaškega velemestnega območja in samoupravne skupnosti manjših občin. Predstavniki DS, Open FJK in Liberalnega pola so podprli predlog, rekoč da bi taka ureditev privabila okoli 40 milijonov evrov evropskih skladov, bila bi bolj moderna oblika upravljanja ozemlja ter bi dala ponovnega zagona sodelovanju med vsemi občinami bivše tržaške pokrajine, ki bi hkrati ostale subjekt. Iz desnosredinske večine pa so menili, da bi velemestno območje, ki bi obsegalo samo ozemlje Občine Trst, ne imelo smisla: pristojnosti velemestne občine pridejo v poštev le v primeru povezave med več občinami. Svetniki so nato zavrnili kar štiri od petih členov, kolikor jih šteje Russov in Pisanijev predlog, ki je bil tako zreduciran le na člen o ustanovitvi samoupravne skupnosti, kar je povzročilo jezen odziv nekaterih opozicijskih svetnikov. Na koncu je velika večina prisotnih podprla predlog predsednika deželnega sveta Piera Maura Zanina, da se obravnava zakonskega predloga prekine in preloži za nedoločen čas.